»Zdaj vam bomo predstavili našo novo okrepitev. Evropski prvak in osvajalec lige NBA, Vlatko Čančar!« je slovenskega košarkarskega reprezentanta na igrišče celjskega rokometnega hrama poklical uradni napovedovalec. In mu v imenu kluba izročil dres.
Primorec ga je hvaležno sprejel, nato pa spodbudil navijače, naj ogrejejo glasilke in pomagajo celjskim rokometašem do zmage na prvi polfinalni tekmi evropskega pokala proti Ohridu. Uspelo je, čeprav bi si domačini želeli, da bi bila razlika pred povratno tekmo višja kot le zadetek …
Vlatko Čančar v Ohridu seveda ne bo igral v celjskem dresu, pa tudi ne kasneje, ko zaceli poškodbo kolena. Res je, da je v mladosti treniral rokomet in res je, da trenutno nima kluba, toda eden najboljših slovenskih košarkarjev v zadnjem desetletju seveda ne bo menjal športa.
Član Celja Pivovarne Laško je postal kot podpornik največjega slovenskega kluba, kar v zadnjem obdobju vsekakor je. Vlatko je namreč reden gost na pomembnejših celjskih tekmah.
Nekaj mu bomo že našli
Eden od krivcev za to je Luka Perić. »Ne samo jaz, tudi moj trener Denis Tabaković in še nekaj igralcev. Vsi skupaj treniramo pri Denisu, on nas je spoznal. Vlatko je prej igral rokomet, zdaj smo prijatelji, družimo se. Zakaj pa ne bi prišel,« ga je v celjsko družino odprtih rok sprejel rokometaš iz BiH, ki bo po koncu sezone sicer zapustil Celje in se preselil v Nantes. Čančar najbrž ne bo najustreznejša zamenjava zanj na desnem krilu, bolje bi se ga dalo izkoristiti na kakšnem drugem položaju … »Na beka ga bomo dali verjetno. Nekaj mu bomo že našli,« se je pošalil Perić.
Dol bomo to zrihtali
Ko smo ga pocukali za rokav, sicer ni bil najbolj nasmejan. Tako kot ne vsi celjski rokometaši, ki so delovali celo razočarani, ker so zmagali le z zadetkom razlike. Je pa užival v kulisi. »Me veseli, da je v areno prišlo toliko ljudi, skoraj 4500. Lepa atmosfera je bila, zame nova izkušnja. Vedeli smo, da bo težko, imeli smo tudi nesrečo, da je kapetan dobil rdeč karton že v prvem polčasu. Ampak smo se zbrali in po zelo slabem začetku pobrali. Na polčasu smo imeli 15:11, v drugem že plus sedem, ampak ostal je le zadetek prednosti,« je potarnal in nadaljeval: »Sami smo krivi. Verjetno je k temu doprineslo tudi pomanjkanje izkušenj, Ohrid pa je zelo kakovostna ekipa. Ampak nič ni izgubljeno, zmaga je zmaga. Tudi če bi zmagali za sedem ali osem, bi šli v Makedonijo po zmago. Zdaj nas bo to še bolj gnalo. Verjamem, da smo sposobni priti v finale in to je naš cilj.«
Verjeli so tudi pred prvo tekmo, po njej, kot zaključuje Perić, verjamejo še bolj: »Bolj, bolj. Bolj! Kot sem rekel, naše napake so nas privedle do minimalne zmage. Sami smo jim dovolili, da pridejo na minus ena in imajo več samozavesti za povratno tekmo. Ampak jaz mislim, da bomo dol to zrihtali.«
