Klemen Luzar in njegovi varovanci se morda ne bi strinjali, saj gre za enega ključnih mož Ohrida, tekmeca Celja na zadnji stopnički pred finalom pokala EHF. Z njim na igrišču so sobotni gostje pač (še) veliko močnejši kot brez njega. A lepo bi bilo Tilna Strmljana spet videti na igrišču Zlatoroga, kjer je pred leti v navezi z Aleksom Vlahom naravnost blestel. V zadnjih dneh je bil bitko s časom po poškodbi na nedeljski spektakularni (veliko več kot) generalki.
Za vami je nesrečen poraz z Vardarjem v finalu makedonskega pokala? Težko bi bili bližje prvi trofeji. Ste ga preboleli?
Poraz je bil zagotovo boleč. Zelo smo se potrošili, prišle so še poškodbe. Tako da nismo ne osvojili pokala, pa še izgubili smo kakšnega igralca. Nam lahko zaupate, koga? Tomi (Jagurinovski, op. p.) si je poškodoval koleno, jaz kolk. Nisem mogel do konca odigrati. Tako da zelo slabo, že v soboto je nova tekma. Jaz je verjetno ne bom mogel odigrati. Ne vem še sicer, je pa moj nastop zelo vprašljiv.
Ampak v vsakem primeru pridete v Celje?
Seveda, zagotovo.
V kolikšni meri od 1 do 10 se veselite prve delovne vrnitve v domovino od odhoda v tujino, če izvzamemo kakšno reprezentančno akcijo, in koliko večja je zaradi tega želja, da ‘premagate’ poškodbo v nekaj dneh?
Vse odkar smo izločili Olympiakos, sem komaj čakal, da lahko spet pridem v Zlatorog, igram pred celjskimi navijači. Zdaj pa se mi je zgodil ta Vardar … Imeli smo natrpan ritem, hoteli smo osvojiti makedonski pokal, presenetiti Vardar, ki je bil velik favorit. Žal mi je v nekem trenutku nekaj preskočilo v mišici. Po tekmi sem rekel, kako je možno, da se mi je to zgodilo ravno zdaj, pred Celjem. Ampak je, kar je, nimamo kaj. Imam še tri dni časa (pogovarjali smo se v sredo, op. p.), da se poskušam sestaviti, težko pa karkoli rečem, ker je bil ultrazvok zaradi otekline zamegljen. V torek sem komaj hodil, v sredo je bilo malo bolje, ampak bomo videli, če bo dovolj časa do sobote.
Lani ste marsikoga presenetili, ko ste sprejeli odločitev, da se iz nemške bundeslige preselite v Makedonijo. Vmes zavrnete možnost odhoda v Slovan, kolikor nam je znano iz govoric. Se je izplačalo?
Bom rekel, da sem res pozitivno presenečen nad klubom. Imel sem tudi ponudbe iz Francije, ampak mislim, da sem se pravilno odločil. Dobil sem nazaj samozavest, igram veliko, po cele tekme. To je tisto, kar mi je najpomembneje. Tudi ambicije so zelo visoke, klub želi v evropsko ligo.
Dobro vam kaže, mar ne?
V tej sezoni smo presegli vsa pričakovanja kluba – plan je bil, da se počasi začne sestavljati ekipa za naslednja tri leta, v katerih bi osvojili kak pokal. In da se mogoče vmes preseneti na kaki tekmi Pelister ali Vardar. Zdaj pa smo za las ostali brez makedonskega pokala, ampak že finale je bil lep uspeh. Smo v borbi za drugo mesto v prvenstvu in v polfinalu evropskega pokala. Cilji so torej več kot doseženi, zagotovo pa si želimo že to sezono osvojiti kak pokal. Zdaj nam ni uspelo v makedonskem, tako da so vse misli usmerjene v Celje in evropski pokal. In da zadržimo drugo mesto v ligi, ki bi nam prineslo ligo Europa za naslednjo sezono.
Makedonija in tamkajšnji rokomet je, si predstavljamo, vseeno nek drugi svet v primerjavi z Nemčijo. Kaj vas je najbolj presenetilo, morda navdušilo ali razočaralo?
Zagotovo je to čisto drugačen svet, drugačna kultura. Raven je v bundesligi zagotovo višja v vseh pogledih, ampak tudi tu so me res pozitivno presenetili. V klubu nam omogočijo vse, kar potrebujemo. Bi pa rekel, da tukaj ljudje veliko bolj živijo za rokomet kot v Nemčiji, navijanje je čisto drugačno. Če je v Nemčiji skandinavski sistem s ploskanjem, je tu po balkansko. Ljudje res radi hodijo na tekme, zaljubljeni so v rokomet in je res fantastična atmosfera.
Celjskim navijačem ime Ohrid ne pove veliko. V Celju so tudi še v vaših časih igrali in padali veliko večji in uglednejši klubi. Ampak ne dvomimo, da v Zlatorog pridete po zmago, in če vam uspe, bi to znalo marsikoga presenetiti. Upravičeno ali neupravičeno?
Celje je v rokometu veliko večje ime kot Ohrid, ki je začel v rokomet več vlagati pred to sezono. Iz preteklosti pa je v rokometu nepoznano ime. Glede na ime in kader, ki ga ima Celje, ter naše trenutno stanje – out je Borozan, out je Petrić, če se jaz ne sestavim, bomo igrali z enim srednjim in enim levim zunanjim – nas čaka težko delo. Na srečo je prejšnji teden prišel Japonec Kosuke Yasuhira, izvrsten igralec, ki nam bo prišel zelo prav. Ampak ne glede na vse, se ne bomo predali, v Celje pridemo odigrati čim boljšo tekmo, dati vse od sebe. Upamo na čim boljši rezultat.
Kako v Makedoniji gledajo na Celje, nekdanjega evropskega prvaka? Vemo, danes v ekipi ni več ‘zvezdnikov’, so mladi fantje, ki se šele dokazujejo na velikem odru. Je v očeh vas, vaših navijačev, Celje še vedno velik klub ali le eden od nasprotnikov, ki jih pač želite premagati?
Zagotovo vsi vedo, kdo je Celje. Ti, ki ne spremljajo tako natančno slovenskega rokometa, sicer mislijo, da Celje ni več tako kakovostna ekipa. Saj ni več superzvezdnikov, so mladi fantje. Ampak ko so pogledali par tekem Celja v tej sezoni, so bili res pozitivno presenečeni. Vsi so rekli: ‘Uf, res dobro igrajo, zahtevni nasprotniki bodo.’ Vsi so dobili nazaj spoštovanje do Celja, tako da vsi pričakujejo, da nam bo v Celju zelo težko.
Vi ste od odhoda leta 2023 zagotovo vsaj z enim očesom spremljali Celje. Kako gledate na celjsko zgodbo – kje so bili, odkar ste odšli, kam so prišli, kam gredo?
Res so me predvsem v tej sezoni pozitivno presenetili. Vedel sem, da imajo mlado ekipo, ampak nisem pričakoval, da bodo lahko tako parirali Slovanu, ki ima po imenih res neverjetno močno ekipo. Ampak očitno v Celju ponovno delajo zelo dobro, do izraza sta prišla Anžič in Makuc, res igrata super. Se pa je na nesrečo Celja poškodoval Marguč, ki je bil zame eden najboljših celjskih igralcev. Ko so ti trije fantje igrali skupaj, so igrali res hitro, vsi so bili nevarni za gol, vsi močni v igri ena na ena. Tako se nasprotniki niso mogli osredotočiti na enega, nevarnost je pretila z vseh strani. Res sem pozitivno presenečen in obenem vesel za Celje.
Iz celjskega kluba so v torek sporočili, da je prodanih že tri tisoč vstopnic, že prej so napovedali, da pride kar tisoč vaših navijačev. Verjamemo, da ne glede na vašo (ne)zmožnost igranja pride tudi veliko vaših osebnih podpornikov. Pravi spektakel bo, kaj pravite?
Res upam, da bo Zlatorog spet poln, pride tudi veliko mojih prijateljev. Zato imam še toliko večjo željo, da bi lahko zaigral. Makedoncev bo menda res okoli tisoč, vem, da so v klubu pokupili 500 vstopnic, ampak veliko Makedoncev živi tudi v Sloveniji in pridejo na tekmo, tako da bi bilo lahko celo več kot tisoč naših navijačev. Res bo fantastično vzdušje v Zlatorogu, po dolgem času spet res velik spektakel. Upam, da bom lahko del tega.
