Pred četrtkovim odhodom v Pariz in šest dni kasneje naprej proti prizorišču Eura Oslu se bo izbrana vrsta Uroša Zormana na slovenskih tleh predstavila le na torkovi (18.00) tekmi s Kuvajtom v Trebnjem. Ob odsotnosti (dobesedno) polovice reprezentance bo selektor določil potnike iz nabora desetih igralcev iz lige NLB in enajstih legionarjev.
Kar daleč v preteklost bi morali pobrskati, da bi našli reprezentančni seznam z več igralci – oziroma večjim deležem njih – iz lige NLB, kot jih ima Uroš Zorman pod svojo streho pred letošnjim evropskim prvenstvom. Sploh, ko govorimo o akciji z velikim tekmovanjem. Še na zadnji, oktobrski pripravljalni akciji, ki jo je Zorman izkoristil za preverjanje širine svojega kadra, jih je bilo manj. Med devetnajsterico na pripravah, pa tudi sedemnajsterico na prijateljski tekmi v Srbiji, je bilo slovenskih prvoligaških igralcev sedem: tudi zdaj prisotni Tim Cokan, Tarik Mlivić (oba Slovan), Lan Grbić (Trimo), Uroš Knavs (Riko) in Andraž Makuc (Celje) ter tokrat odsotna Uroš Milićević (Celje) in David Svečko (Slovenj Gradec).
Brez polovice reprezentance
Na pripravah za evropsko prvenstvo v Skandinaviji jih je po odpovedi polovice reprezentance – Blaža Blagotinška, Boruta Mačkovška, Miho Zarabca, Matica Grošlja, Tadeja Kljuna, Nejca Cehteta, Mitjo Janca in v danih okoliščinah Jako Malusa bi Zorman skoraj zagotovo vključil med šestnajsterico izbrancev za Euro – kar deset. Če štejemo mednje tudi Staša Jovičića, čigar nastop zaradi težav s stegensko mišico visi v zraku. Poleg njega in že zgoraj naštetih petih so to še Slovanova Stefan Žabić in Matic Suholežnik ter Trimova Timotej Grmšek in Janez Guček.
Pomisleki s celjskega
Edini predstavnik največjega slovenskega kluba Celja PL je torej Andraž Makuc, pa še njega je Zorman vpoklical naknadno, po odpovedih Mitje Janca in Jake Malusa. Pred tem je bilo s celjskega konca mogoče slišati in prebrati kar nekaj nezadovoljstva, pa še zdaj ga je mogoče zaznati, ko se za vozovnico za Norveško poteguje pet članov Slovana in trije Trima.
A slovenski selektor odgovarja, da v reprezentanco ne kliče po ključu, kje kdo igra ali od kod izhaja, temveč, kako igra in kako lahko pomaga Sloveniji. Čeprav je po vseh odpovedih priznal, da bi na svoj seznam bržkone dal še dva igralca Celja, Aljuša Anžiča in Maia Marguča, če mu tega ne bi onemogočala toga ali, kot bi rekel sam, butasta pravila EHF. Toda Aljuševih 17 golov v mrežo Trima ter poškodbe mlajšega Janca, Zarabca, Malusa, Grošlja, Kljuna in odpoved Cehteta so za najmlajšega Marguča in Anžiča prišli prepozno.
To me ne zanima
In tako bo celjski klub, kot že rečeno, zastopal le Primorec Makuc, toda ne, ker Zorman ne bi maral Celjanov, kot je odločno poudaril sam. »Jaz nič ne gledam, od kje kdo prihaja. Ker me to po pravici povedano ne zanima. Tudi v svoji klubski ekipi imam veliko Celjanov, tako da s tem res nisem obremenjen. Če so obremenjeni drugi – pa vem, da so –, je pa to njihov problem. Vsem, ki se spoznajo na rokomet, bo jasno, da nisem prav nič pristranski s tole ekipo,« je dejal Zorman, ki ima v Zrečah štiri Celjane: svoje varovance iz Slovana Cokana, Suholežnika in Žabića ter bundesligaša Tilna Kodrina.
Mimogrede, Gummersbach je s slednjim in Kristjanom Horženom eden štirih najbolj zastopanih tujih klubov v slovenski reprezentanci, vrh si deli z Barcelono (Blaž Janc, Domen Makuc), Kielcami (Klemen Ferlin, Aleks Vlah) in Pelisterjem (Domen Tajnik, Nik Henigman). Po enega člana so poslali Aix (Jože Baznik), Flensburg (Domen Novak) in Stuttgart (Miljan Vujović).
Je pa Celje – saj ne, da bi to bilo pomembno, samo kot zanimivost – najbolj zastopano mesto v trenutni Zormanovi vrsti s štirimi Celjani. Po dva izhajata iz Ljubljane in tamkajšnje rokometne šole, Trebnjega, Ribnice, Hrpelj–Kozine, Velenja in Kopra, po eden pa iz Dobove, Krškega, Sevnice, Rimskih Toplic in črnogorskega Cetinja.
