Okrog 1500 gledalcev je videlo lepo zmago čete Branka Tamšeta, že 18. zaporedno v vseh tekmovanjih, za uvrstitev na Final 4 pokala Slovenije. »Hvalabogu, da je prišlo toliko ljudi, mi smo dvorano odprli po žejah, z zmago. To sezono igramo super, vzdušje v ekipi je super. Uvrstili smo se na Final 4, v ligi pa naš niz zmag ne pomeni še nič. Tam se odloča ob koncu sezone,« je pod polnimi tribunami nove trebanjske dvorane po zmagi s 34:22 nad Gorenjem razmišljal najboljši strelec Jan Jurečič. Ravno, ko se je mimo njega sprehodil Martin Strel, ki so ga trebanjski rokometaši med svojim skoraj enoletnim gostovanjem v Mokronogu v času gradnje dvorane v Trebnjem očitno okužili z rokometom, da preprosto ni mogel zamuditi tega praznika ...
Rompompom
Vsi na tribunah so lahko uživali ob predstavi Trebanjcev na igrišču, kot je njihov trener Branko Tamše, ki je užival tudi v sijajni predstavi navijačev na tribunah. Je pa vesel, da je rompompom mimo, kot je priznal pred našim mikrofonom. »Vse kocke so se zložile, res je bilo vloženega veliko truda pri organizaciji. Sam moram iskreno povedati, da mi je šel ves ta pomp malo na živce, igralce sem želel odvrniti od vrveža, ki se je pojavil v Trebnjem. Razumem ljudi, vse v klubu in vaščane v Trebnjem in bližnji okolici, da jim je to tako, kot da bi v Parizu odprli Eifflov stolp. Ljudje so prihajali že na treninge, karte, ki so bile brezplačne – hvala občini –, so pošle v 10 minutah. Srčno upam, da ni kateri od gledalcev ostal pred tribuno, ker si je vsak zaslužil biti del tega,« je razmišljal Velenjčan, ki ima kot trener Trima zaenkrat izjemen izkupiček. Kar 18 zaporednih zmag v vseh tekmovanjih in remi na Kodeljevem proti Slovanu.
Gorenju z Zoranom Jovičićem na klopi je čestital za to, kar počne(jo) s t(ak)o okrnjeno zasedbo, ampak čestitati je treba tudi Branku Tamšetu za to, kar s pred sezono oslabljeno ekipo – Slovan mu je odpeljal Lovra Viščka in reprezentanta Vida Miklavca – počne(jo) v Trebnjem. Vprašanje, ali trebanjska dvorana ustreza standardom EHF za gostitev tekem v ligi prvakov, se zdi kar legitimno. »Sploh me ne zanima to, ker ni tu še niti božič, mi pa se pogovarjamo o ligi prvakov. Če pa bi se postavil v vlogo arhitekta … Če bi tule postavili še montažno tribuno, kar je možno, bi to moralo zadoščati,« se je s pogledom, usmerjenim za enega od golov, kjer so ob 'pomožno' igrišče postavili vrsto stolov, namuznil arhitekt (igre) Trima, ki že dolgo ni deloval tako dobro in suvereno.
Občutek, ki me redkokdaj vara
Vprašanje, ali so mu igralci čisto zares verjeli, ko je pred sezono govoril o boju za naslov državnega prvaka. Slovan se je na papirju res zdel (pre)močan. Zdaj mu zagotovo verjamejo vsi – na igrišču se to vidi. »Imam občutek, ki me redkokdaj vara: da smo vsi v isti reki, ki teče po isti strugi. Ampak zanima nas naslednja tekma, z Ormožem v Trebnjem, in želim si, da bi bile tribune podobno polne, kajti ekipa si s prikazanim v tej sezoni to zasluži,« je po sredinem pokalnem in pred sobotnim prvenstvenim praznikom v tem rokometnem mestecu zaključil Branko Tamše.
Ne bi bili presenečeni, če bi Trebanjci sredi aprila organizirali še en pokalni praznik, finalni turnir četverice, v katerem se bodo za svojo drugo (pokalno) lovoriko v klubski zgodovini potegovali s Slovanom, ki je z 29:23 izločil Ormož, Celjem, ki je bil s 40:31 v Velenju boljši od DRŠ Sebastjana Soviča, in Slovenj Gradcem, ki je s 26:25 strl Krko. Mimogrede, tudi kulise v Prlekiji, Šaleški dolini in na Koroškem so bile sijajne.
