Scenarij je bil napisan. Slovan bi v Romuniji upravičil vlogo favorita, se z zmago nad Baia Marejem predčasno uvrstil v glavni del evropske lige, ker bi zadnji predtekmovalni gost Ljubljančanov istočasno na Danskem seveda priskočil na pomoč slovenskemu prvaku z zmago nad Granollersom. Potem bi v torek zvečer pred 1500 gledalci v Stožicah padel Skanderborg, Uroš Zorman bi v sredo zjutraj poklical Deana Bombača, ki bi v četrtek pridrvel z Madžarske podpisat pogodbo, da bi okrepil ekipo slovenskega prvaka za lov na izločilne boje evropske lige in nov državni naslov …
In potem je svizec zavil čokolado. Urošu Zormanu je kar zmanjkalo besed, ko je na tekmi, ki bi jo ekipa z resnimi evropskimi ambicijami morala suvereno dobiti, muke slovenskih prvakov ob izidu 28:22 za Baia Mare končala zadnja sirena. In skoraj že pokončala upe slovanovcev po evropski pomladi, potem ko so njihovi konkurenti za drugo mesto v skupini C iz Španije pokazali, kako je treba odigrati tekmo za biti ali ne biti. Kot so jo teden dni prej v Granollersu tudi Ljubljančani, ki torej znajo. Ampak očitno ob redkih priložnostih.
»Bili smo pod vsakim nivojem, sem brez besed. Ne vem, res ne vem. Od tekme v Španiji spet deset korakov nazaj, enostavno ne najdem besed. Prvi polčas brez energije, čustev in želje, pred drugim se dogovorimo neke stvari, pa je takoj -7, -8. Nismo se več vrnili. Ne najdem besed, ampak pred nami so nove tekme, gremo dalje,« se je ne ravno entuziastično naprej zazrl Zorman. Najprej proti petkovemu večeru (18.30), ko si bodo tigri na Kodeljevem lizali rane proti Škofljici, nato proti torku (20.45) in Stožicam, prizorišču naslednjega evropskega večera. Rekli (si) bodo: »Proti Skanderborgu bomo naredili vse, da ne bo zadnji.« A ni več vse odvisno le od njih.
Olajševalnih okoliščin ne bo
(Tudi) zdaj jim ne bo treba kalkulirati, zanje šteje le zmaga. Ob tem pa za srečen, malodane čudežen, razplet uvodnega skupinskega dela Granollers pred domačimi gledalci ne sme premagati Baia Mareja, ki po zmagi nad Slovanom tudi še upa na uvrstitev v glavni del tekmovanja. Olajševalne okoliščine, da bi rokometaši Skanderborga v Ljubljano prišli brez tekmovalnih ambicij in bi bil vsaj en pogoj za srečen ljubljanski konec lažje uresničljiv, ne bo. V primeru poraza Skanderborga v Ljubljani in napredovanja Slovana v glavni del, bi namreč obe ekipi vzeli po dve točki popotnice, saj se točke z medsebojnih tekem prvo- in drugouvrščenih prenašajo. In Danci bodo za boje za izločilne boje z najboljšima dvema od trojice Porto–Elverum–Kriens odločeni vzeti štiri točke. »Sanje o uvrstitvi v izločilne boje so še žive!« vseeno poudarjajo iz ljubljanskega kluba in prav je tako.
Ali v klubu pripravljajo kakršenkoli plan B v primeru (pre)zgodnjega izpada, je drugo aktualno vprašanje. Pred porazom v Baia Mareju se je okrog Kodeljevega šušljalo, da bi utegnil Slovan izkoristiti priložnost, ki se je ponudila na trgu, in okrepiti pereč položaj organizatorja igre. Kot so jo tik pred sezono, ko je Tim Cokan postal tehnološki višek (odvečni tujec) pri Wisli Plock ...
Dve teoriji držita vodo
Da bi bil Dean Bombač naklonjen prestopu v Slovan iz Györa, kjer je po sporu s predsednico suspendiran, odpisan in 'na odstrelu', ni skrivnost.
Kot slišimo iz krogov nekdanjega slovenskega reprezentanta je njegova velika želja vrnitev domov oziroma bližje domu. Ker je ljubljanska vrsta najtanjša prav na organizatorskem položaju – na slab dan Staša Skubeta ali, bognedaj, ob njegovi poškodbi ostane le Lovro Višček – bi Zorman odprtih rok sprejel svojega nekdanjega soigralca iz Kielc.
Če bi se bil ta pripravljen sprijazniti s plačo, ki bi jo iz proračuna napraskal Beno Lapajne. Konkretno nižjo, kot ima na Madžarskem, se razume.
Izpad iz Evrope bi lahko ta vrata zaloputnil. Ali pa jih na široko odprl. Na mizi sta oba scenarija.
Po eni legitimni teoriji bi glavni boter projekta Zoran Janković lahko tistega, ki bi do njega prišel z idejo o krepitvi ekipe pred pomladjo, vprašal po zdravju, češ, (samo) za ubranitev domačih trofej je ekipa več kot dovolj močna. Najmočnejša in daleč najdražja v državi.
No, po drugi teoriji bi predstave v letošnji jeseni Zormanu služile kot dokaz, da je ekipa v resnici preslaba, da si morda kdo ne zasluži mesta v njej, da so potrebne spremembe. Da je Dean Bombač igralec, ki ga krvavo potrebuje, če želi s Slovanom ubraniti prestol in s tem županu uresničiti veliko željo – vrnitev lige prvakov v prestolnico.
A o tem (več) po tem, konkretn(ejš)ih pogovorov na relaciji Slovan–Bombač po naših informacijah še ni bilo. Si predstavljamo, da bodo v prestolnici počakali na dokončen razplet evropske jeseni, če jih sploh (še) načrtujejo …
