Dean Bombač se je poslovil, Miha Zarabec je v jeseni svoje kariere, reprezentančna prihodnost Roka Ovnička je po dveh hudih poškodbah med služenjem domovini pod vprašajem, tako da je ključni obrat v slovenski reprezentanci sredi remonta. Resno kandidaturo, da postane novi glavni motor slovenskega napada, je to jesen vložil Mitja Janc.
Mlajši od sijajnih bratov Janc je sicer že nabral nekaj minut v dresu z državnim grbom – kolikor mu jih je na sedmih nastopih namenil Uroš Zorman – in v njih dosegel svojih prvih sedem zadetkov. Toda prave priložnosti v senci Zarabca, Ovnička in Domna Makuca še ni dočakal.
Ta akcija je bila videti kot ustvarjena zanj, sploh ko je bolniško vzel še starejši od bratov Makuc: Mitji Jancu se je po blesteči jeseni v dresu Wisle Plock na petkovi (18.00) pripravljalni tekmi proti Srbiji v Loznici obetala glavna dirigentska palica, izmenjaval bi si jo (le) z Domnom Tajnikom …
A na reprezentančni zbor v Zreče se je zglasil z lažjo poškodbo stegenske mišice, kar mu je prekrižalo načrte in malce pokvarilo razpoloženje. »To mi prinaša največjo žalost. Da ne bom mogel – oziroma, če ne bom mogel, saj še ne vem zagotovo – igrati. To je zame res velik minus, saj še nisem dobil prave priložnosti v reprezentanci. Sem pa vedno rad prišel, vedno bom rad prišel,« si je Mitja Janc vseeno pustil vrata igrišča priprta.
No, Uroš Zorman jih je v njegovo dobro brezkompromisno zaprl, vsaj v svojih napovedih pred odhodom v Srbijo. »On je na meji in nima smisla, da bi zdaj nekaj dni opravljal samo rehabilitacijo, potem pa igral tekmo. Ta je prijateljske narave, zato res ni potrebe, da bi tvegali poškodbo, ki bi ga za dlje časa oddaljila od igrišč. Zato smo odločili, da dela po posebnem programu in se vrne v klub v najboljšem možnem stanju,« si ničesar ne želi tvegati selektor, ki je kot zamenjavo za mlajšega od bratov Janc vpoklical mlajšega od bratov Makuc, Andraža.
Odlično, lahko smo zadovoljni
Če ne bi bilo poškodbe (pa tudi obiska starejšega brata Blaža na Poljskem pred reprezentančno akcijo), bi bila za Mitjo sanjska jesen. Bil je eden ključnih razlogov, da je njegova in Zarabčeva Wisla zmagovala kot za stavo.
»Za nami je kar zanimivo obdobje z veliko derbiji, samimi težkimi tekmami, s Kielcami že dvema, in vsemi v ligi prvakov. Mislim, da smo sezono odprli odlično, mogoče celo nad pričakovanji, če izvzamemo poraz z Barcelono, ki nas je nadigrala. Ampak gledano v celoti smo lahko zadovoljni. Tudi zase lahko rečem, da sem v zelo dobri formi, počutim se odlično. Razen sedaj zaradi težav s stegensko mišico, kar me je sicer mučilo že v preteklosti. Ampak ne bi smelo biti nič strašnega, tako da pod črto vsega pretehta zadovoljstvo,« je ocenil danes 22-letni otrok sevniškega rokometa, ki je diplomiral v Mariboru, magistriral v Celju, doktoriral pa bo očitno v Plocku.
Kot doktor rokometa je med drugim nedolgo tega odigral v Kielcah, kjer je bil izbran za igralca tekme na velikem derbiju poljskega prvenstva, potem ko je s soigralci poglobil krizo Kielc in poskrbel za slabo voljo dveh svojih reprezentančni soigralcev Aleksa Vlaha in Klemna Ferlina. »Vemo, kakšni so ti dvoboji, Poljaki jim pravijo sveta vojna. Tekma gre na nož, dogajajo se tudi poteze, ki ne sodijo na rokometna igrišča. Ampak kot sem že rekel – z Vlahom in Ferlinom si pred tekmo sežemo v roke, po tekmi se prav tako pozdravimo, med dvobojem pa seveda ni prijateljstva. To je povsem razumljivo. So pa oni dobili prvi derbi, mi drugega, tako da je zaenkrat 1:1, čaka nas še zanimiva sezona,« je prepričan organizator igre poljskih prvakov.
Prvi z Blažem v tujini
Tudi v ligi prvakov jim gre odlično. Poraz pred domačimi gledalci z Barcelono v tednu pred reprezentančnim zborom je bil po zmagah nad PSG-jem, Pelisterjem, Zagrebom in Szegedom šele drugi v tej sezoni; Mičo in druščina so morali vmes tesno priznati premoč le še aktualnemu evropskemu klubskemu prvaku Magdeburgu. Zato dvoboja z največjim klubom v Evropi ne bo poskušal potlačiti nekam daleč v spomin, vsaj čez čas se ga bo rad spomnil, za Jančeve je bil navsezadnje zgodovinski. »To je bil najin prvi bratski derbi v tujini. Spet nekaj posebnega, nova izkušnja. Atmosfera je bila odlična, rezultat za nas ne, ampak Barcelona je vseeno Barcelona – ne moreš kar pričakovati zmage. Velikega razočaranja ni, je pa bilo lepo odigrati proti Blažu. Še družina je bila na tekmi, tako da je bil lep dogodek,« je povzel Mitja Janc.
Iz Barcelone ga (še) niso pocukali za rokav
Mimogrede, Domen Makuc bo Katalonijo poleti zapustil, v Palau Blaugrani bodo potrebovali zamenjavo zanj. So morda kaj za rokav pocukali kar našega sogovornika, da bi z naslednjo sezono pod svojo streho združili bratsko navezo Janc? »Heh, ne, o tem nismo nič govorili. Mislim, da že imajo zamenjavo, sam pa imam tako ali tako še pogodbo v Wisli, kjer se počutim res vrhunsko. Igram dovolj, imam dobre odnose tako s trenerjem kot z vsemi ostalimi. Tako da sploh ne razmišljam o odhodu,« je poudaril bombarder s srednjega zunanjega položaja.
Fajn bi bilo priti malo domov
Mika pa ga vrnitev v Slovenijo, toda ne kot okrepitev bodisi ambicioznega Slovana bodisi njemu ljubega Celja, temveč kot nasprotnik. V naslednji sezoni se mu nasmiha, saj se slovenskemu prvaku – kdorkoli to bo – obeta mesto v ligi prvakov. Koga torej v njej vidi Janc? »Spremljam slovensko ligo, ampak če iskreno povem, v tej sezoni malo manj, ker je zaprt dostop do prenosov tekem. Derbije pa še vedno pogledam, spremljam rezultate, pogledam strelce. Tako da sem na tekočem,« je razložil Janc in nadaljeval: »Kdo bo prvak, je težko reči, vemo, kakšen je sistem. Šteje tisto na koncu. Celje kaže dobro igro, Slovan ima spet dobro ekipo s selektorjem na čelu … Lepo pa bo videti, da bo spet ena slovenska ekipa v ligi prvakov zastopala našo državo. Bilo bi fajn, da se dobimo v skupini, da pridem čim prej malo domov.«
Še prej bi se v domovino z največjim veseljem vrnil konec decembra oziroma v začetku januarja, ko bo Uroš Zorman zbral svojo posadko na pripravah za evropsko prvenstvo v Skandinaviji, s katerim bodo Slovenci v družbi Ferskih otokov, Črne gore in Švice 16. januarja začeli na Norveškem v Bærumu. »To pa je vse odvisno od selektorja. Dal bom vse od sebe in upam, da ga prepričam,« je zaključil Mitja Janc, ki bo torej lahko selektorja prepričeval le s predstavami v dresu Wisle, saj Uroš Zorman v petkovem večeru v Srbiji ne bo tvegal z njim.
