Zoran Janković je želel ligo prvakov v Ljubljani gledati že v tej sezoni. Športni direktor novega državnega prvaka Jure Dolenec je s sodelavci iz pisarne na Kodeljevem zato poslal prošnjo za posebno vabilo na Dunaj, a dobil košarico.
Slovenija je tako drugo leto zapovrstjo ostala brez svojega predstavnika med evropsko elito, potem ko je Celje v predhodnih (dveh) sezonah zaradi (pre)skromnih rezultatov kot edini slovenski predstavnik v tem tekmovanju v zadnjem debelem desetletju nabral premalo točk, da bi slovenski rokomet na jakostni lestvici EHF obdržal (neposredno zagotovljeno) mesto v ligi prvakov. Rezultati slovenskih predstavnikov v ostalih dveh evropskih tekmovanjih so k temu pripomogli svoje …
Med ljubitelji rokometa na Slovenskem je bilo vse bolj aktualno vprašanje, kdaj, če sploh se bo najelitnejše evropsko klubsko tekmovanje še igralo v Sloveniji. Sploh v Celju, kjer zaradi težkega finančnega stanja že drugo sezono stavijo na svojo golobrade rokometaše iz lastne šole. No, med tem ko je Slovan na Danskem spoznaval, da je imel Uroš Zorman najbrž prav in slovenski prvak res še ni pripravljen na raven igranja v ligi prvakov, pa je z Dunaja priromala dobra novica za slovenski rokomet – da se bo liga prvakov s sezono 2026/27 razširila iz 16 na 24 ekip.
To bi moralo pomeniti, da se liga prvakov vrača v Slovenijo, saj bi se med osmimi dodatnimi ekipami moralo najti mesto za slovenskega prvaka, kdorkoli pač to že bo. Četudi bi namesto le po dvema nemškima in francoskima ekipama pri EHF znova odprli vrata po trem predstavnikom najmočnejših lig v Evropi, saj bi v primerjavi z letošnjo sezono še vedno ostalo prostih šest mest več. Za občutek – letos od interesentov za igranje v ligi prvakov, ki so vložili prošnjo za posebno povabilo, poleg Slovana ostala praznih rok le portugalski Porto in švicarski Kadetten Schaffhausen.
Vseh podrobnosti v vrhu evropske rokometne družine sicer še niso dorekli; med drugim to, komu vse in po kakšnem ključu bo pripadlo mesto v prenovljenem tekmovanju. Se vračajo kvalifikacije, poslavljajo wild cardi? Na te odgovore bo treba počakati do decembrske seje izvršnega odbora EHF.
Zaenkrat je znano, da se bo 24 udeležencev v šestih predtekmovalnih skupinah s po štirimi ekipami borilo za dve mesti, ki bosta vodili v drugi (prav tako skupinski) del tekmovanja. Zadnji dve ekipi vsake od skupine pa se bosta preselili v evropsko ligo, ki bo tudi na začetku naslednje sezone štela 32 ekip. V slednji se, mimogrede, torej obeta mesto slovenskemu podprvaku, kvalifikacij za to tekmovanje več ne bo.
Nazaj v ligo prvakov – v glavnem delu bosta dve skupini s po šestimi ekipami, iz vsake se bodo najboljše štiri ekipe uvrstile v četrtfinale, zadnjeuvrščeni pa v osmino finala evropske lige. O prvaku bodo najboljši štirje v obeh tekmovanjih odločali na zaključnem turnirju.
Kdo iz Slovenije bo igral v ligi prvakov – kot rečeno, še ni uradno potrjeno, da sploh kdo, a, kot spet že rečeno, bi se v tako razširjeni ligi moralo najti mesto za slovenskega prvaka –, bodo moštva Uroša Zormana, Klemna Luzarja, Branka Tamšeta, Zorana Jovičića in morda še koga določili v državnem prvenstvu. Boji za prvaka bodo zato še toliko bolj vroči in napeti, saj (najverjetneje) prinašajo ultimativno nagrado. Igranje na najsijajnejšem rokometnem odru na svetu.
