Najboljši igralec Andraž Makuc je bil še v plenicah, Mai Marguč in Aljuš Anžič pa niti še ne v načrtih staršev, ko je zlata generacija Mira Požuna stopila na evropski vrh. Mlaki upa, da se (bolj) bleščeči evropski večeri še vrnejo v Zlatorog.
Zaenkrat morajo celjski rokometaši in njihovi navijači nasititi svoje apetite po 'spektaklih' v tretjerazrednem pokalu EHF, v katerem so proti skromnemu belgijskemu predstavniku Achilles Bocholtu s skupnih +18 suvereno potrdili vozovnice za 3. krog; podobno kot Trebanjci, ki so s +13 izločili nekoliko močnejši Vöslauer iz Avstrije. V obeh taborih se bodo v torkovo jutro prebudili v pričakovanju žreba, ki bo določil, s kom se bodo 15. ali 16. novembra in teden dni kasneje pomerili za 'top 16' tega tekmovanja. Ne glede na tekmeca to še ne bi smela biti končna postaja, razen če naletita drug na drugega in bo za enega neizogibno. To ni nemogoče, saj je Trimo nosilec, Celje pa nenosilec; tako ima slednje kar nekaj močnih potencialnih tekmecev. Tatabanyo, Vojvodino, Ohrid, Bešiktaš, Trimo ...
No, šibkejšega, kot so že izločili, se v Celju ne morejo nadejati. Prvi evropski večer sezone v Zlatorogu je bil videti kot lažji trening za sobotni (20.15) derbi državnega prvenstva z Gorenjem (čeprav tudi slednje to jesen ne deluje kot moštvo, pred katerim bi se celjskim vitezom morala šibiti kolena). »Za nas ni lahkih tekem. Proti Belgijcem je tekma zavila v pravo smer, smo pa že na gostovanju imeli podobno, pa je zavila v drugo smer in smo zmagali le za štiri. Pred domačimi gledalci smo pokazali, da znamo igrati. Hoteli smo zmagati s čim večjo razliko in čestitke fantom, da nam je uspelo. Hvala navijačem za podporo in upam, da se jih v soboto zbere še več in nam pomagajo na težki tekmi proti Velenju,« je začel Žiga Mlakar, ki konec tedna ne pričakuje sprehoda do novih dveh točk: »Ne glede na to, kje so na lestvici oni in kje mi, to je sosedski derbi. Vemo, da se letos dogajajo presenečenja, tudi v tem krogu so se, mi smo prav tako doživeli streznitev v Ormožu. Gremo delati naprej, borimo se tekmo po tekmo in upamo na čim boljše razplete.«
Lepo kuliso in zmage privoščim tudi Slovanu in Trimu
Na tribunah verjetno ne bo toliko gledalcev, kot jih je bilo pred leti na celjsko-velenjskih neposrednih bitkah za naslove. Tudi Achilles Bocholta razumljivo ni prišlo pogledati toliko ljudi kot v preteklosti Barcelono, Kiel, Veszprem, Zagreb … Je pa Celje z (uradno) dobrimi 1500 gledalci na tribunah vseeno pokazalo, da je (vsaj zaenkrat) rokomet tam bolj doma kot v Ljubljani, kjer je uvodno zmago Slovana v evropski ligi proti Baia Mareju videlo precej manj obiskovalcev v gledališkem vzdušju. »Gledalci vedno radi pridejo gledati evropske tekme v Celju, sicer ne v takšnem številu, kot bi si mi želeli, ampak na nas je, da z dobrimi tekmami, lepimi predstavami in seveda zmagami privabljamo vedno več gledalcev. Želel bi si, da bi tudi po drugih slovenskih klubih, ki igrajo v Evropi, imeli podobne kulise, ker je to dobro za slovenski rokomet. Da ga skupaj dvignemo na višjo raven in torej drug drugemu privoščimo zmage v evropskih tekmovanjih,« je razmišljal kapetan Celja, nekoč predvsem rokometnega mesta, danes pa tudi precej nogometnega.
Istega dne dobri dve uri kasneje si je na sosednji Areni Z'dežele tekmo Celja in Olimpije ogledalo 4050 gledalcev, skoraj 7500 jih je v začetku meseca videlo evropsko zmago čete Alberta Riere nad AEK-om, kar 12.500 ljudi je bilo spomladi na tekmi s Fiorentino … Videti je, kot da rokomet več ni glavni v mestu. »Trenutno je nogomet zaradi Evrope in atraktivnosti bolj obiskan, nogomet je tudi bolj priljubljen šport, trenutno tudi v Celju. Ampak na nas je, da gradimo in vrnemo celjskemu rokometu renome, ki ga je imel. Da še kdaj napolnimo Zlatorog in se vrnemo na višjo raven evropskega tekmovanja. Ampak dolga pot nas še čaka, veliko dela. Na vsaki tekmi, ali proti Radovljici ali kakšnemu večjemu evropskemu klubu,« je poudaril 35-letni veteran, daleč najstarejši član svoje ekipe, ki mu je po letih od soigralcev še najbližji osem let mlajši Tadej Mazej.
Bo Žiga Mlakar še dočakal na igrišču kakšno tekmo Celja v ligi prvakov? »Ne bo lahko, dolga je pot do tja, ampak nikoli ne reci nikoli,« je vrata vseeno pustil priprta Žiga Mlakar, ki mu s soigralci – tako kot Trebanjcem pod vodstvom Mlakijevega nekdanjega trenerja Branka Tamšeta – razen boja za domači trofeji zaenkrat preostane boj za čim boljši rezultat v pokalu EHF. Zakaj pa ne za vrh … »Tako v domačem prvenstvu in pokalu kot tem evropskem pokalu je veliko neznank, veliko je odvisno od žreba in poškodb, ki upam, da nam letos čim bolj prizanesejo. Vse pa moramo graditi z miselnostjo, da moramo vsako tekmo zmagati, ne glede na nasprotnika. In da v vseh tekmovanjih pridemo čim višje. Zakaj pa ne bi mi presenetili v tej sezoni?«
Žreb 3. kroga pokala EHF (torek, 11.00)
Nosilci: Trimo Trebnje (Slo),Fivers (Avs), Izviđać (BiH), Dukla Praga (Češ), Karvina (Češ), Brno (Češ), BK-46 (Fin), Olympiakos (Grč), Tatabanya (Mad), Sassari (Ita), Ohrid (Mkd), Runar (Nor), Buzau (Rom), Vojvodina (Srb), Bešiktaš (Tur), Nilüfer (Tur)
Nenosilci: Celje PL (Slo),Schwaz Tirol (Avs), Sloga Doboj (BiH), Konjuh (BiH), Polva Serviti (Est), PAOK (Grč), Monte Drama (Grč), Balatonfüredi (Mad), Maccabi Tel Aviv, (Izr), Cassano Magnago (Ita), Sviesa (Lit), Dudelange (Luk), Red Boys (Luk), Berchem (Luk), Budvanska Rivijera (Čg), Suhr Aarau
