Letos v Zlatorog ne bo Barcelone, Veszprema, Magdeburga ali Pariza, kot jih ni bilo že v prejšnji sezoni. Prvi gost Celja, po ugledu in zgodovini daleč največjega kluba v letošnjem pokalu EHF, bo naslednjo soboto belgijski Achilles Bocholt. Da to ne bo edini evropski večer v Zlatorogu, bo četa Klemna Luzarja poskušala teren v 3. krog tekmovanja tlakovati že to soboto (20.15) gostovanju v Belgiji.
Verjetno bolje, da pod Luzarjevo streho do nadaljnjega ne bo najmočnejših klubov Evrope, ali pa tistih iz drugega ranga evropskega tekmovanja, kot so Flensburg z Alešem Pajovićem na klopi ter še enim otrokom celjskega rokometa Blažem Blagotinškom in nekdanjim članom Celja Domnom Novakom na igrišču, Montpellier, Kiel, Melsungen … Ko sicer izjemno všečna ekipa Celja z dragulji slovenskega rokometa Andražem Makucem, Aljušem Anžičem, Maiem Margučem in Urošem Milićevićem na čelu, ki blestijo z igro v napadu, ne more na svoji obrambni polovici zaustaviti skoraj nikogar v Sloveniji. Pred Ormožem, ki je na Hardeku v mrežo Gala Gaberška in Jana Češka pospravil 36 žog in slovenskemu velikanu izmaknil točko, so Celju vsaj 30 zadetkov nasuli tudi Škofljica (35), Trimo (34), Slovan (31) in Loka (30), pod mejo sta ostala le Sviš (24) in Slovenj Gradec (26).
Obramba je rešljiva
»Proti Ormožu smo sicer že na začetku naredili nekaj napak v napadu, kar je vodilo v prejete lahke gole, tako da ni vedno obramba kriva za veliko število prejetih zadetkov,« nas je malce popravil Klemen Luzar, a se v isti sapi strinjal, da obramba je problem, vendar rešljiv: »Gre za voljni moment, ki mora biti vedno prisoten. Borbenost, tekmovalnost sta dva od dejavnikov, ki sta pred taktiko. Verjamem, da bomo v naslednjih tekmah boljši. V analizah vidimo, kje so pomanjkljivosti, kaj pa delamo dobro. Vedno smo blizu, je pa dejstvo, da smo bili nekajkrat že prekratki.«
Kako prav bi Celju prišel igralec, kot je Matic Suholežnik, ogromni celjski produkt, ki pa se v teh dneh seli v Ljubljano, k Urošu Zormanu na Slovan … »Oni si to lahko privoščijo, mi si ne moremo. Vedeli smo, da obstaja možnost njegove vrnitve v Slovenijo, ampak že imamo tri krožne napadalce in bi bilo treba dati enega stran. Gremo naprej po začrtani poti, z razvojem svoje ekipe,« je na direktor Nejc Ajdnik odgovoril, da o okrepitvah v Celju zaenkrat ne razmišljajo in bodo – po potrebi – šele spomladi. »Ves čas razmišljamo tudi o teh zadevah, ampak smo v obdobju, ko je to nemogoče. Moramo zaupati v igralski kader, s katerim smo šli v sezono. Je pa ritem tekem tako oster, da se s tem niti nimamo časa ukvarjati. Če smo zdravi, je kader dovolj širok, kakovost pa je, kakršna je. Fantje so mladi, zato gledamo vse mogoče, od vrhunskih potez do neumnosti, ki so plod mladosti. Mi pa smo tu za to, da jim pomagamo,« je nadaljeval Luzar, ki se tako kot z direktorjem glede okrepitev strinja tudi s svojim najmlajšim upom Aljušem Anžičem glede ocene dosedanjega dela sezone.
Ne moremo biti zadovoljni
»Z uvodom v sezono ne moremo biti zadovoljni, v nadaljevanju bo treba popraviti igro in dvigniti formo,« je namreč dejal Anžič po remiju v Ormožu, Luzar pa ga je pred petkovo potjo proti Belgiji dopolnil z razmišljanjem, ki v celjski garderobi prevladuje od nekdaj: »Pričakovanja v vseh tekmovanjih so enaka – vse tekme želimo zmagati. Vsa tekmovanja, ki se jih lotevamo, želimo osvojiti, to je za klub, kot je Celje, logično. Če je to realno dosegljivo, pa je drugo vprašanje. Z začetkom sezone smo bili zadovoljni, potem pa so se nam zgodile določene stvari, kot so poškodbe in bolezni, zaradi katerih smo padli iz ritma. Stanje se zdaj izboljšuje, čeprav še nismo v polni zasedbi (odsoten je še lažje poškodovani Luka Perić, op. p.). A s temi, ki so na voljo, bomo poskušali iztržiti največ.«
Zmagi proti Achillesu in napredovanje v 3. krog pokala EHF, vmes zmago v Radovljici, torej? Na večnem derbiju z Gorenjem 25. oktobra za Celje prav tako ne pride v poštev nič drugega kot dve točki, sledita še dve zahtevni tekmi proti Ribnici in Krki … »Seveda, stremimo k temu in delamo najbolje, kar lahko. Smo pa že na začetku vedeli, da bodo nihanja. Lani smo bili mogoče za kak gol boljši, letos smo trenutno za kak gol prekratki. Je pa res, da so nas poškodbe in bolezni malo vrgle s tira. Imamo tak kader, da moramo biti vsi prisotni, če želimo biti konkurenčni,« je odvrnil Luzar.
Ne moremo kar reči, da bo z levo roko
No, za napredovanje prek Belgijcev v Evropi vseeno ne bi smelo biti skrbi. »Sicer gre ekipo sestavljeno iz večinoma belgijskih igralcev, imajo še tri Nizozemce in enega Srba. Ampak igrajo sodoben, hiter rokomet. Po videoposnetkih je težko soditi o kakovosti. V Belgiji so prvi, imajo mešanico mladih in izkušenih igralcev. Bomo pa šele na igrišču videli, za kakšno ekipo gre. Ne bi bilo pošteno kar reči, da jih bomo premagali z levo roko,« vseeno ostaja previden Klemen Luzar, a pred sobotnim (20.15) prvim polčasom z Achillesom vseeno odločno poudarja, da Celje ni (pri)šlo v Belgijo po ugoden rezultat, ki bi pustil odprta vrata pred povratno tekmo v Zlatorogu (naslednjo soboto ob 18. uri), temveč po zmago. Karseda zanesljivo. »Saj mi gremo na vsaki tekmi po zmago, naj bo to Slovan, Ormož ali Achilles,« je zaključil celjski trener.
