Legendarni slovenski rokometaš, kasneje funkcionar, se je odločil pisarno velenjskega Gorenja zapustiti že poleti, ko je odšel predsednik Janez Gams, a ga je novo vodstvo sprva še prepričalo, da ostane na direktorskem stolčku. Po slabem začetku sezone ekipe Zorana Jovičića se je skupaj s trenerjem, kapetanom Emirjem Taletovićem in Jernejem Drobežem tudi še udeležil sestanka z navijači, prejšnji teden pa nam je prišlo na uho, da se Roman Pungartnik v tej zgodbi vendarle več ne vidi. Danes nam je to potrdil.
“Najbolje bo tako, kot smo rekli že poleti. Da je to neka nova zgodba in naj jo peljejo naprej ljudje z neko novo energijo,” se nam je oglasil Celjan, ki je novemu vodstvu s predsednikom Petrom Šilcem na čelu v zadnjih tednih še pomagal vpeljati se v vodenje enega največjih slovenskih klubov oziroma mu predal posle. “Zdaj pa je to to. Pogodbo smo prekinili, tako da tudi uradno nisem več zraven.”
Le nekaj mi je žal
Na sredinem derbiju Slovana in Gorenja ga tako v dvorani Kodeljevo več ne bo med gostujočo delegacijo, čeprav, kot je poudaril, si bo v bodoče z veseljem še prihajal ogledovati tekme velenjskih rokometašev, če le bo dobrodošel v Rdeči dvorani. Ne dvomimo, da bo ... “V teh dveh letih smo iz vsega skupaj potegnili maksimum. Tu gre velika zasluga trenerju Jovičiću in ekipi, ki so delali, mi pa smo v ozadju skrbeli, da je vse skupaj funkcioniralo. Kar je bilo vse prej kot lahko. Najbolj sem hvaležen, da sta bila tukaj predsednik Gams in podpredsednik Mori, ki sta bila vrsto let vpeta v klub, vse sta poznala in bila moja podaljšana roka. Ni jima bilo lahko. Ko pogledam nazaj, moram biti ponosen. Nihče nas ni jemal resno, mi pa smo kazali, da je z neko dobro zgodbo in pravo energijo mogoče marsikaj ustvariti. Rezultati govorijo o tem,” je predvsem na lansko prvenstveno lovoriko, pa tudi letošnje drugo mesto in vmes nekatere lepe evropske zmage ponosen Pungartnik.
“Malo mi je žal le, da nismo uspeli bolj prebuditi lokalnega okolja, to je bila moja največja želja. Ampak zdaj so v upravnem odboru sami lokalni ljudje, ki poznajo okolico in čutijo, da klub potrebuje njihovo podporo za prihodnost,” je dodal.
Velenje se mora vedno boriti za vrh
Začetek letošnje sezone ni bil najboljši, po izpadu iz Evrope proti Kriens-Luzernu in neodločenem izidu v Novem mestu sta bila domač remi s Svišem in zanesljiv poraz v Škofji Loki precejšnje razočaranje. A z zmago nad Slovenj Gradcem je Gorenje najtežje čase morda pustilo za seboj, čeprav bo nadaljevanje peklensko zahtevno – po sredinem gostovanju pri Slovanu v soboto sledi še domač derbi s Trimom z Brankom Tamšetom na klopi. No, priljubljeni Pungi ni odšel, ker bi menil, da so v Velenju sestavili nekonkurenčno ekipi in bi preprosto obupal.
“Ta ekipa je v pripravljalnem obdobju kazala, kar se od nje pričakuje. Tudi na derbiju s Slovenj Gradcem, ker derbiji niso lepi, na teh šteje le, kdo je boljši, hitrejši in kdo si bolj želi. Tista neodločena rezultata in poraz pa niso odraz kakovosti ekipe. Temveč tega, da še ni uigrana, kot bi morala biti, mogoče je kdo od novincev tudi malo podcenjeval slovensko ligo. Tudi v preteklosti je bilo podobno, pa je Zoki s svojim štabom znal postaviti stvari na svoje mesto, verjamem, da bo spet. Ekipa je zanimiva, ključno pa je, da verjame v to, kar dela,” je razmišljal Pungartnik, ki Gorenje tudi v tej sezoni pričakuje v boju za vrh: “Jaz od nekdaj pravim, da mora biti klub s pogoji, kakršne ima Velenje, vedno v borbi za naslov. Torej med prvimi štirimi, to si zasluži. Ko si tam, pa je končni razplet odvisen od marsičesa.”
Vesel (bom) za Velenje, Celje, Slovan, Trimo …
Za koga bo legenda celjskega rokometa in tudi nekdanji direktor tamkajšnjega kluba navijal zdaj, ko je pretrgal vezi s sosednjim Gorenjem? “Za nikogar ne navijam, želim si, da vsi kažejo čim boljše igre. Če bo Velenje spet mešalo štrene pri vrhu, bom vesel. Če bo Celje, ki ima zame res dobro ekipo, ostalo na svojem maksimalnem nivoju, bom tudi vesel, to je moje mesto. Vesel sem, da se vrača Slovan, upam, da zdrži, ker Slovenija potrebuje močne ekipe. Trebnje se stabilizira; po vseh letih vlaganj ima samo eno lovoriko, ampak s prihodom Branka Tamšeta upam, da bo dobilo zmagovalno miselnost v smislu, da hoče in mora. Vidim da z domačim trenerjem dobro dela Ribnica in še bi lahko našteval. Skratka, najbolj vesel bom, če se bo slovenska liga dvignila. Kolikorkoli govorijo, da je slabša, kot je bila, potencial je. Bolj je enakovredna in izenačena kot pred leti. In kot taka zanimiva za gledati. Če se celoten produkt še dvigne, bom najbolj vesel.”
Morda pa Roman Pungartnik niti ne bo prav dolgo le nevtralen spremljevalec slovenskega rokometa, kdo ve, mogoče pa ima naciljano že kakšno novo službo v njem … “Moja želja je, da ostanem v rokometu prek nacionalne televizije, s katero sodelujemo. To imam rad. Drugače pa dela imam dovolj. Zato trenutno sploh ne razmišljam, da bi v rokometu nadaljeval tudi v kakšni takšni vlogi, kot sem jo opravljal pri Velenju. Vedno rad pomagam, to ni problem, ampak dela je dovolj,” je zaključil zdaj že bivši direktor RK Gorenje Velenje Roman Pungartnik.
