Kako se počutite v Flensburgu, kakšni so bili vaši prvi tedni?
Super, od prvega dne. Ekipa je ‘fajn’, z družino smo se super navadili na mesto. Soigralci, ljudje v klubu, navijači – brez pripomb. Prvi dve tekmi nista bili najbolj uspešni, zato smo se tudi malo usedli in pogovorili, ampak nič takega, gremo naprej. Zdaj smo na dobri poti.
Vaš trener Aleš Pajović se je po prvi tekmi posul s pepelom zaradi napake v zadnji minuti, ko je vzel minuto odmora, ki je več ni imel na voljo. S čimer ste izgubili napad za zmago. To ni ušlo niti nemškim medijem, ampak igralci so se v izjavah javno stopili v bran. Kako je bilo v garderobi?
Nobenih očitkov ni bilo, vsi hočemo najbolje, zgodi se napaka. Tako kot se igralcem, se lahko tudi trenerju. Neposrečena, ampak na zaupanje igralcev to seveda na vpliva. To je že pozabljeno.
Kako je Pajović, kakšen je?
Zelo sem zadovoljen z njim. Zelo miren trener, ki pa zna postaviti meje. Ve, kaj bi rad. Se pa še spoznavamo, ampak, kar sem izkusil do sedaj, je vse samo pozitivno. Sem pa vesel tudi, da je Slovenec, še en rojak v Flensburgu. Jaz uživam, verjamem, da tudi on.
Kako napišemo za vas ali Blagotinška – da imate privilegij delati pod vodstvom dveh najboljših trenerjev hkrati? Torej pod Pajovićem v Flensburgu in Urošem Zormanom v reprezentanci?
Zagotovo sta med najbolj izpostavljenimi, je pa še kak vrhunski trener v Sloveniji. Vsak ima svoje pluse, tako da jaz in Blagi verjameva, da se lahko od vsakega nekaj naučiva. V čast mi je sodelovati s takima strokovnjakoma.
Kako je sodelovati z največjimi zvezdami svetovnega rokometa, kot je recimo Simon Pytlick?
Res moram reči, da so me vsi super sprejeli. Že prvi dan sem jim povedal, da sem prišel s spoštovanjem do vsega, kar so naredili, ker govorimo o večkratnih olimpijskih, svetovnih prvakih. Ampak to so preprosti fantje. Včasih bi rekel, da celo bolj preprosti kot nekateri, ki niso videli, kaj šele osvojili takih stvari. Kapa jim dol.
Skandinavci so bili v Flensburgu od nekdaj glavni, s Pajovićevim prihodom pa so se začele stvari malo spreminjati. Zdaj sta v garderobi tudi že dva Slovenca. Se vrti že kakšna naša glasba ali prevladujejo severnjaški ritmi?
Dajmo reči, da smo kar mednarodni. Govori se samo nemško, niti ne dansko niti slovensko. Trudimo se, da drug drugega ves čas razumemo in tudi glasba je potem temu primerna. Nihče sicer ni velik ljubitelj nemške glasbe, tako da prevladuje uveljavljena mednarodna.
Na papirju je ekipa videti spektakularno. Kaj lahko pričakujemo od vas na igrišču?
Na papirju je bila že marsikatera ekipa ‘predobra’, ampak papir je nekaj, igrišče nekaj drugega. To smo videli že na uvodu sezone z dvema remijema. Vseeno mislim, da se lahko borimo za vrh bundeslige; to ni obveza, je pa želja vseh nas, da se borimo za mesta, ki vodijo v ligo prvakov. Če bomo z glavami pri stvari, lahko premagamo vsakogar, če poletimo ali preveč razmišljamo, pa lahko z vsakomur izgubljamo točke.
V Evropi tako ali tako branite naslov prvaka evropske lige, zato vemo, kakšni so tam vaši cilji. Bomo vprašali tako – morda pričakujete, da bi se lahko na finalnem turnirju srečali s Slovanom?
Vsekakor bi Slovanu privoščil čim uspešnejšo sezono, to bi bilo super za slovenski rokomet. Mi pa si tudi želimo na Final4, čeprav imamo zahteven žreb. V naslednji skupini se križamo s Kielom in Montpellierjem, ampak kakorkoli, cilj je F4 in ubranitev lovorike.
Če ostanemo pri Slovanu, kako kot Ljubljančan gledate na ta projekt – verjamete v to zgodbo?
Želim si, da uspe. Vedeti moramo, da je tudi Krim enkrat nekje začel, prav tako odbojkarji, zdaj je začel moški rokomet. Verjamem, da bo Slovan tudi v tej sezoni podobno uspešen kot v prejšnji, predvsem pa si želim, da bi bile tudi druge stvari ob igrišču urejene. Verjamem, da bodo. Predvsem zaradi igralcev in vseh zaposlenih v klubu, da bodo imele urejene stvari, o katerih v Nemčiji in še kaki drugi evropski državi sploh ne razmišljamo.
V drugi ljubljanski rokometni zgodbi ima pomembno vlogo vaš brat, trener Krima Žiga Novak. Kako gledate na to zgodbo, bo Žigi uspelo?
On je imel od nekdaj visoke ambicije, je deloven in željan dokazovanja, zato sem vesel, da je dobil priložnost. Zelo mlad trener je še, pa že vodi ekipo v ligi prvakinj. Ekipa ni več taka, kot je bila v preteklih sezonah, ni več tako konkurenčna, ampak verjamem, da se bo sčasoma videl njegov podpis in bo ekipa rasla. Kakšne neverjetne rezultate v ligi prvakinj je težko pričakovati, pomembno pa je, da bodo igralke delale korake naprej. Želim mu vse najbolje, vemo pa, da je občinstvo in še kdo v Ljubljani zahtevno.
Ko smo ravno pri družini; spomladi ste izpustili reprezentančno akcijo, ker ste bili v pričakovanju prvorojenca. Kako je kaj mlada družina?
Super, res se dobro počutimo, uživamo in se veselimo vseh prostih popoldnevov ali dni, ko smo lahko skupaj. V naslednjih tednih bo to malo težje, ampak vse super.
Sina Tea lahko že kar zabeležimo kot bodočega rokometaša? Žoga mu je namreč položena v zibelko. Vi vrhunski rokometaš, mamica nekdanja rokometašica, stric Žiga trener, drugi stric Alex Perić tudi odličen rokometaš, ki je moral žal končati kariero zaradi zdravstvenih težav. Kri je prava, kaj pravite, mentorjev pa tudi dovolj?
Mentorjev je kar nekaj, ampak bomo videli, kam se bo Teo usmeril. Jaz mu ne želim nalagati nobenega pritiska. Tudi če bo nogometaš bo v redu (smeh).
