Poletni dopusti se za rokometaše slovenskih prvoligašev počasi končujejo, Staš Jovičić je svojega – več kot zasluženega, če lahko dodamo – letos dobro izkoristil. »Super je bilo! S punco sva šla za 16 dni malo oddahnit po dolgi sezoni. Lansko poletje nisem šel nikamor, ker so bile olimpijske igre, tako da premora med sezonama skoraj ni bilo, zato sem si letos privoščil malo daljši dopust. Da sem se odpočil od rokometa,« je povedal ostrostrelec z levega krila novih slovenskih prvakov, ki čez poletje sicer ni dal vseh štirih od sebe in le lenaril na rajskih plažah Balija ob dobri hrani in pijači.
Uroš Zorman s svojo trdo roko tega pač ne bi toleriral. »Dobili smo programe dela, kot vsako leto. Seveda je na vsakem posamezniku, koliko bo vložil časa in truda za to, da bo prišel čim bolje pripravljen na priprave. Jaz se kot vsako sezono dobro pripravljam in že komaj čakam, da se spet zberemo z ekipo in začnemo s treningi,« je dejal Jovičić, ki bo skupaj s soigralci pod Zormanovim vodstvom s pripravami na dolgo in zahtevno sezono začel 24. julija.
Ni nas veliko Stašev, lepo, da pride še en
V roke si bo segel s šestimi novimi soigralci: Stašem Skubetom, Timom Cokanom, Galom Margučem, Tadejem Kljunom, Mirkom Latkovićem in starim znancem iz Trebnjega Lovrom Viščkom. Kaj reči o kadrovanju? »Všeč mi je. Stašev nas ni veliko, lepo je slišati, da pride še en k nam. Ekipo smo še nadgradili; na položaju organizatorja igre vemo, kaj pomeni Staš Skube, kakšno kakovost ima. Igral je pri evropskih velikanih, osvojil ligo prvakov. Tudi Cokan prihaja iz velikega kluba, gre za velik potencial in veliko pridobitev, kar velja seveda tudi za Marguča, malo izkušenejšega igralca. Kljun je mlad in ima še veliko za pokazati, ampak dober igralec, tako kot Višček,« je glavne pridobitve pokomentiral najboljši strelec Slovana v prejšnji sezoni.
Ko je pred današnjim žrebom skupin razmišljal, kaj lahko Slovan naredi v Evropi, je razmišljal: »Bomo videli, moramo najprej počakati na žreb, koga bomo dobili. Jaz upam, da Toulouse, da bom igral proti bratu. Če sva bila do sedaj nasprotnika v Sloveniji, da bova še na mednarodnih igriščih. Ampak upam na ugodno skupino, iz katere se bomo lahko prebili naprej.«
V Ljubljano Španci in če ne bo presenečenj Danci ter Romuni
Zadnja želja se mu je uresničila, kajti Slovan je padel v skupino C, katere nosilec je španski podprvak Granollers, kot tretji nosilec bo v skupino prišel zmagovalec dvoboja Skanderborg – Madeira, torej verjetno Skanderborg, kot četrtpostavljeni pa Baia Mare ali Stjarnan, torej verjetno Baia Mare.
No, dve želji sta ostali neuresničeni: da bi se nekje med 14. oktobrom in 2. decembrom na evropskem odru srečal z bratom Enejem, ki bo igral v skupini F s Kristianstadom, Vardarjem in Sesvetejem (ali Dugim Selom), in da bi se dobil priložnost pomeriti s katerim od velikanov evropskega rokometa, saj bo Flensburg z Alešem Pajovićem na klopi ter Blažem Blagotinškom in Domnom Novakom na igrišču igral v skupini A, Kiel in Montpellier pa skupaj v skupini B. »Seveda bi se želel pomeriti tudi s takšnimi nasprotniki. Sam bom prvič igral v evropski ligi, s Trimom sem vedno izpadel v kvalifikacijah, tako da proti velikemu klubu še nisem igral. Igral sem proti velikim reprezentancam, zdaj je moja želja igrati še proti kakšnemu nemškemu ali francoskemu velikanu, da vidimo, kje smo tudi na klubski ravni, kjer se igra drugačen rokomet kot na reprezentančnem,« je pred žrebom razmišljal Staš Jovičić, ki mu je morda malce poskočilo srce, ko je predsednik EHF Michael Wiederer izžrebal zadnjega udeleženca Slovanove skupine C ...
Gorenja ne vidim v evropski ligi
V njej je namreč sprva pristal zmagovalec kvalifikacijskega dvoboja Gorenja in Kriens-Luzerna, a so ga zaradi geografskega pravila prestavili v skupino D s portugalskim Portom, islandskim Knattspyrnufelagidom in zmagovalcem norveško-španskega dvoboja med Elverumom in Torrelavego. No, sicer pa očeta Zorana Jovičića z velenjskim klubom v skupinskem delu tako ali tako ne pričakuje, saj je Kriens-Luzern v njegovih očeh prezahteven tekmec za slovenske podprvake. »Žreb Velenjčanom ni šel na roko, Kriens je zelo dobra ekipa. Gorenje bo moralo imeti kar srečo, da se prebije v skupinski del evropske lige, jaz pa ga v letošnji sezoni tam žal ne vidim,« je bil iskren eden od dveh odličnih rokometašev, ki sta zrasla pod Zokijevo domačo streho.
Z drugim, Enejem, je Zoran Jovičić do tega poletja sodeloval tudi profesionalno, toda dosedanji organizator igre Gorenja je po koncu prejšnje sezone dobil ponudbo iz Francije, ki je ni mogel zavrniti. »Jaz sem seveda ves čas poznal interne informacije, tako da me prestop ni presenetil, je pa res, da se je vse zgodilo na hitro. Mislim, da tudi brat sam ni pričakoval tega, ampak si zasluži tak klub. Tam se lahko pokaže, sposoben je marsičesa. Privoščim mu najboljše igre, da se izkaže še v Franciji in gre v naslednjih letih še kakšen boljši klub kot je Toulouse,« je Eneju zaželel Staš, njegov brat dvojček, ki so med seboj še bolj povezani kot 'običajni' bratje.
Prvič bosta živela tako daleč narazen, čeprav ne igrata skupaj že od leta 2020, ko se je Staš iz Slovana vrnil v Koper in od tam nadaljeval svojo pot v Trebnje, Enej pa je (pri)šel z(a) očetom v Velenje. »Pogrešal ga bom, itak. Dobro, pet let že živiva narazen in se vidiva samo za vikende, ker so rokometne sezone polne in imava vsak svoj urnik. Ampak zdaj gre še dlje, videl ga bom še precej manj, zato že zdaj vem, da ga bom pogrešal,« je priznal Staš.
Osvojiti moramo tako ligo kot pokal
A med sezono se bo imel s čim za zamotiti – razen z igranjem v evropski ligi in, jasno, reprezentanci predvsem z bojem za ubranitev naslova državnega prvaka s Slovanom. »Braniti naslov je vedno težje, kot ga loviti. Sam osebno ga bom prvič branil. Zdaj bo cela liga lovila nas, ampak ekipa, čeprav nekoliko spremenjena, bo še vedno uigrana. Vemo, da smo favoriti, da imamo najboljšo ekipo v ligi in zato moramo osvojiti tako ligo kot pokal. Tu ni skrivnosti,« se zaveda Jovičić.
Konkurenca? »Trebnje z novim trenerjem (Brankom Tamšetom, op. p.) se mora uigrati, ampak ima kakovostno ekipo. Celje, klub z največjo zgodovino v Sloveniji, je tudi kar v redu. Velenje je vedno tu, vedno meša štrene vsem. Uigrana ekipa, ki ji bo ob odsotnosti (Tilna) Sokoliča malo težje, ampak Velenjčanom paše ta sistem tekmovanja, saj se lahko v končnici na izpadanje zgodi marsikaj, kot so letos pokazali proti Celjanom,« je ocenil Staš Jovičić in zaključil s pogledom v prihodnost, morda proti ligi prvakov, kamor EHF Slovana v tej sezoni še ni povabil: »Tega si želim, ne vem pa, kaj je realno pričakovati. O tem odločajo ljudje na višjih položajih. Zagotovo pa lahko z dobrimi rezultati v Evropi pripomoremo svoje k temu in za to se bomo trudili.«
