Tokrat ne gre za Piranski zaliv, Teran, nuklearko Krško, ribolov v Jadranu, južno kopensko mejo ali vodo Joška Jorasa; odnosi med Hrvati in Slovenci so trenutno ohlajeni v športu, konkretno, v rokometu. Zakaj? To vprašanje si, kot slišimo, zastavljajo tudi ljudje iz slovenskega rokometa, konkretnega oziroma uradnega odgovora s Hrvaške pa ni(majo). Ker v zadnjih mesecih niti ni stikov, potem ko se je hrvaška zveza začela obnašati kot v ‘hladni vojni’.
Da je stanje naelektreno, je jasno iz dejanj. Zvezi, ki sta prej dobro in aktivno sodelovali, sta imeli za prejšnje tedne, mesece že dlje časa načrtovane skupne aktivnosti, med drugim pripravljalne tekme mlajših reprezentančnih selekcij, a so Hrvati te odpovedali. Brez pojasnil, zakaj, kot smo izvedeli neuradno. Hrvaški trenerji naj bi preprosto dobili navodilo z vrha, da proti Slovencem ne smejo igrati.
Zakaj in od kje (enostranska) zamera, ki očitno obstaja, ni povsem jasno. Ne nam in, kot pravijo naši viri blizu slovenske zveze, ne vodilnim ljudem v slovenskem rokometu. Seveda smo se za odziv obrnili na RZS, kjer pa ne želijo dodatno zaostrovati odnosov. Iz izjave generalnega sekretarja zveze Mihe Panteliča razberemo prepričanje, da gre le za splet okoliščin, ker … »Mi s strani hrvaških kolegov nismo informirani o kakršnem koli zaostrovanju ali prekinitvi odnosov, niti jih sami nismo prekinili z nikomer. Z vsemi zvezami sodelujemo in komuniciramo normalno. Res je, da so bile pred kratkim planirane določene trening tekme naših mlajših reprezentanc s hrvaškimi vrstniki, oziroma vrstnicami in so bile s strani hrvaških kolegov odpovedane, vendar takšne stvari se pogosto dogajajo, saj je pri mlajših ekipah veliko različnih dejavnikov, ki vplivajo na izvedbe. Zato temu nismo in ne posvečamo veliko pozornosti, temveč smo namesto teh poiskali druge nasprotnike in priprave normalno izpeljali,« je Pantelič pojasnjeval, zakaj lahko pride do odpovedi tekem, čeprav konkretnega odgovora, zakaj je do teh prišlo v tem primeru, nima.
Če vprašate Panteliča, razlogov za zaostritve odnosov med zvezama ni, kvečjemu nasprotno. »Glede na to, da smo ob boku SP, ki je potekalo tudi na Hrvaškem, na našo pobudo skupaj zelo uspešno organizirali tudi rokometno poslovni dogodek, tekme v Zagrebu pa je obiskalo veliko slovenskih navijačev, gospodarstvenikov, resornih ministrov in predsednice, bi moralo to odnose prej utrditi, kot pa kaj drugega, in verjamemo, da je temu tako,« je razmišljal glavni operativec zveze. Pa je temu res tako?
Videti že ni, toda (za)kaj bi Hrvati zamerili Slovencem? Najglasnejša neuradna, iz očitnih razlogov nepotrjena, teorija iz rokometnih krogov blizu zveze pravi, da ‘izvirni greh’ sega v 26. januar letos, ko sta se na zadnji tekmi drugega dela svetovnega prvenstva udarili reprezentanci Slovenije in Hrvaške.
Četi Uroša Zormana na tisti tekmi ni šlo več za nič, po porazih z Islandijo v predtekmovanju in Egitpom v glavnem delu je že izgubila vse možnosti za četrtfinale, Hrvaška je za uvrstitev med najboljših osem na domačem turnirju potrebovala zmago. Mnogi so pričakovali, da bodo Slovenci sosedom pogrnili rdečo preprogo do cilja, toda Zormanova vrsta je imela drugačne načrte. V zagrebški Areni je povedla s 5:0 in dala Hrvaški vedeti, da ji ne misli brez boja prepustiti točk.
Na tribunah je bilo čutiti nervozo; tudi še med glavnim odmorom, ko je po 'kratkem stiku' igralcev obeh moštev na semaforju kazalo 15:15, in tudi na tribuni s pomembneži. Po pričevanjih očividcev, naj bi bil zaradi dogajanja na igrišču vidno vznejevoljen tudi alfa in omega hrvaškega rokometa Zoran Gobac, ki je po nekaterih neuradnih informacijah celo povedal nekaj krepkih predstavnikom slovenske zveze, med katerimi je bil predsednik Bor Rozman. Hrvatom je na koncu uspelo streti odpor Slovencev, po zmagi z 29:26 so olajšano proslavili preboj v četrtfinale, nato prek Madžarske v polfinale in čez Francijo v finale, v katerem je bila boljša Danska. Zamere do Slovencev, ki jim poti niso olajšali, pa so ostale? Ker jim niso kar prepustili zmage? In ker so Hrvati to doumeli, kot da so jih hoteli sosedi, po domače, zaj…? Češ, da to ni bilo primerno.
Saj to ne more biti res! Samo upamo lahko, da ni, kajti v nasprotnem primeru padejo vsi zakoni fairplayja in osnovna ideja športa v vodo, globoko v Piranski zaliv s svojimi (do) 40 metri globine. Oziroma kar tja v Jabučko kotlino med otokoma Vis in Palagruža na cca. 1.280 metrov pod valovi …
