Če zvezdnika Barcelone že vesta, kako se streže stvarem v Kölnu, saj bosta na svojem že šestem Final4 lovila četrti naslov, in je tudi Nantesov plejmejker na največjem odru že stal, pa je za najstarejšega izmed Slovencev to prvo romanje v Meko evropskega rokometa. (Vsi) verjame(jo), da se bo(do) na igrišču srečal(i) tudi z najboljšima sodnikoma na svetu; Bojan Lah in David Sok bosta sodila finale.
Hrust iz Škofje Loke se je enega od mejnikov v svoji (klubski) karieri vrsto let trudil podreti v dresu Szegeda, a se mu skupaj z Deanom Bombačem in (tudi slovensko) druščino v zaključne boje za naslov evropskega klubskega prvaka ni uspelo nikdar prebiti. Očitno je za ta(k) korak moral prestopiti drugam. Nazaj v Francijo, kjer je pred selitvijo na Madžarsko med letoma 2013 in 2016 že igral v neki drugi slovenski koloniji, Montpellierjevi. V Nantesu mu je uspelo že v prvi sezoni. »To je bila moja skrita želja. Osem let nam v Szegedu ni uspelo, enkrat smo bili blizu. V Nantesu nam je v moji prvi sezoni. Rekli smo si, da o ligi prvakov ne bomo nič kaj veliko govorili, naš glavni cilj je bil drugo mesto v prvenstvu, da imamo tudi v naslednji sezoni ligo prvakov. Ampak tekmo po tekmo nam je uspelo,« je začel Matej Gaber, ko se nam je oglasil pred odhodom v Köln.
Vsi se mečemo na glavo
Že z metuljčki v trebuhu torej, kajti največji turnir (klubske) kariere je pred vrati. »Tudi na treningih se vidi, da je Final4 blizu, vsi se mečemo na glavo. Dobro smo pripravljeni in komaj čakamo, da se začne,« je dejal krožni napadalec, ki bo 22. julija upihnil svojo 34. svečko. Zanj in soigralce se bo začelo danes ob 15. uri, ko bo Nantes izzval novega nemškega prvaka Füchse Berlin z najboljšim rokometašem na svetu Mathiasom Gidslom. Pred očmi svojih najbližjih, kakopak. »Žena in otroci gredo z menoj, karte sem zrihtal še prijateljem. Vsi bodo na Nantesovem sektorju, tako da bo kar zanimivo,« je nadaljeval Gaber, ki o sami kulisi sicer ne razmišlja preveč. Zato Blaža Janca in Domna Makuca, ki sta v Kölnu že domača, ni spraševal, če in zakaj je ta vikend v Lanxess Areni res nekaj tako posebnega. Rok Ovniček pa(č) doživetja ni okusil v popolnosti, saj je v Kölnu zaigral v času pandemije, leta 2021, ko si je finalno zmago Barcelone nad Nantesom v živo ogledalo le tisoč gledalcev. »Ne belim si glave s tem. Nisem najmlajši, imam dovolj izkušen, tako da si lahko predstavljam, kako bo to videti. Imamo dva dneva, dve tekmi in treba se bo osredotočiti le na to. Ne na kavice z družino in prijatelji, samo na igrišče,« je poudaril.
O pričakovanjih ga ni bilo treba spraševati. Ko si enkrat v polfinalu, želiš finale; z zmagovalcem drugega polfinalnega dvoboja med branilko naslova Barcelono in Magdeburgom, ki se bo v soboto začel ob 18. uri. »Mi se osredotočamo le na prvo tekmo. Igramo z Berlinom in moramo ga premagati, če želimo v finale,« se zaveda Gaber, ki tekmeca spoštuje, a se ga ne boji: »Če gledamo celotno sezono, igrajo najlepši rokomet, najbolj so učinkoviti, prvič v zgodovini so osvojili tudi bundesligo. Ampak, če bomo pravi, imamo svoje možnosti.«
Če Nantesu uspe podvig, bo Matej Gaber postal štirinajsti slovenski legionar z naslovom evropskega klubskega prvaka (po Iztoku Pucu, Rolandu Pušniku, Tetteyju Banfru, Urošu Zormanu, Luki Žvižeju, Alešu Pajoviću, Vidu Kavtičniku, Stašu Skubetu, Mihi Zarabcu, Marku Bezjaku, Juretu Dolencu, Blažu Jancu in Domnu Makucu) oziroma 26. Slovenec, če prištejemo še dvanajsterico, ki je skupaj z Dejanom Perićem, Edijem Kokšarovom, Sergejem Rutenko, Urošem Zormanom in druščino na vrh Evrope leta 2004 popeljala Celje. V zadnjih letih sta glavna Janc in Makuc z Barcelono, katere vladavino v zadnjih (štirih) sezonah je prekinil le Magdeburg. Marko Bezjak je tako v tem nemškem mestu postal eden od nesmrtnih, ampak ni kar samoumevno, da bo Bezo navijal za svoje gladiatorje. Sploh ne. Z Gabrom imata navsezadnje isto taščo ... »Jaz mislim, da bo navijal zame, ampak bolje, da vprašate njega,« se je namuznil Gaber, ki se z Bezjakom na to temo ni pogovarjal: »Slišiva se enkrat na teden ali vsaj na 14 dni. A ko se pogovarjava, ni veliko o rokometu, za govoriti imava o marsičem drugem.«
Ormož (še) predaleč
Kaj mu bi ali je rekel na temo pravkar končane kariere, ki jo je Bezjak pred dnevi sklenil v dresu Erlangena, da bi takoj začel drugo kariero, trenersko, v domačem Ormožu? »Vem, da ima v glavi svoj načrt, tako da ne bom nič pameten. Ima svojo vizijo. Glede na to, da je bil eden najboljših srednjih na svetu, bo tudi kot trener znal predajati znanje mlajšim igralcem. Že komaj čakam, da vidim, kako se bo znašel v tej novi vlogi,« bo proti Hardeku z veseljem (po)gledal Gaber.
Morda pa sčasoma tja pride tudi igrati, saj je vendar priženjen v Prlekijo. »Huh, to pa je še predaleč. V Nantesu imam pogodbo še za naslednji dve sezoni, tako da težko karkoli rečem. Če se bom fizično počutil v redu, bom mogoče še kje igral rokomet, ampak bomo videli. Pustimo času čas. Lahko pa rečem, da se letos v Nantesu počutim veliko bolje kot sem se lani tak čas,« je zaključil Matej Gaber, ki zdaj odšteva ure do najpomembnejše preizkušnje v svoji klubski karieri.
