Slovenski namizni tenis zavit v črno - naj počiva v miru

Kot so sporočili iz zveze, je bila bolezen močnejša, ostajajo pa spomini na njegovo vizionarstvo, smelost, dobrodušnost in neomajno profesionalnost. S svojim delom, energijo in človečnostjo je pustil neizbrisen pečat v slovenskem in mednarodnem parašportu.

Gorazd Vecko (1972-2025) je bil slovenski trener namiznega tenisa, veljal je za enega najuspešnejših in najbolj cenjenih trenerjev v svetu paranamiznega tenisa, še posebej v Veliki Britaniji, kjer je nazadnje delal kot direktor za uspešnost pri tamkajšnji paranamiznoteniški zvezi BTTAD.

Svojo športno in trenersko pot pa je začel v Sloveniji. Trenersko kariero je uradno začel leta 1999, že kmalu pa se je zapisal med najuspešnejše trenerje z izjemnim dosežkom svoje varovanke Mateje Pintar, ki je na paraolimpijskih igrah v Atenah leta 2004 osvojila zlato medaljo.

Leta 2009 se je Vecko pridružil britanski reprezentanci v paranamiznem tenisu in postal ključni član strokovnega štaba. Njegovo delo, strokovnost in predanost so britansko ekipo popeljali med vodilne v svetu. Pod njegovim vodstvom so britanski igralci osvojili številne medalje na paraolimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih - med drugim tudi na domačih igrah v Londonu leta 2012, ki so bile prelomen trenutek za razvoj parašporta v Veliki Britaniji. Odkar je Vecko leta 2009 prevzel britansko paranamiznoteniško reprezentanco, je ta osvojila 19 paraolimpijskih kolajn, vključno z dvema zlatima leta 2016 v Riu.

V zadnjih letih je opravljal funkcijo direktorja pri britanski zvezi in skrbel za dolgoročni razvoj športnikov, trenerskih programov ter strategij uspeha na najvišji ravni.

Čeprav je živel in delal v Veliki Britaniji, je ostal povezan s Slovenijo - najbolj tesno prek največjega paranamiznoteniškega turnirja v Laškem, kjer je s svojim delom z znanjem, predanostjo in vizijo presegal meje ter povezoval športnike in trenerje.