Po odmevnih novicah z Dunaja, da bo liga prvakov doživela remont, je boj za finale slovenskega prvenstva dobil še večjo težo. Naslova prvaka in podprvaka namreč obljubljata prestižnejši nagradi. Ta vikend se bosta dva velika izzivalca vladarja Slovana, Celje in Gorenje, udarila med seboj. V sobotnem večeru (20.15) v Zlatorogu, kjer bo po selektorjevi kasnejši intervenciji zaigral le en član slovenske reprezentance, ki jo bo Uroš Zorman dan kasneje zbral v Zrečah.
Do (pred)lani, ko je posta(ja)lo jasno, da evropska rokometna družina za Slovenijo več ne bo našla mesta med elito, so bili savinjsko-šaleški derbiji tudi obračuni za ligo prvakov. Sploh pred korono, ko v Zlatorog ni noben evropski velikan prišel z vnaprej vpisanima točkama, je bilo mesto za slovenskega prvaka v najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanju skoraj samoumevno.
V prejšnjih dveh sezonah več ne, saj se največja slovenska kluba po celjski evropski sezoni 0-0-14 (2023/24) niti nista več čutila sposobna parirati največjim in najmočnejšim evropskim velikanom. Saj veste, kolikor denarja, toliko muzike. Vmes pa je na slovenski oder tako ali tako čez noč stopil Slovan, ki je imel, ima in vsaj do nadaljnjega bo imel v lovu na naslov slovenskega prvaka največ besede. Vendar boj za prestol, ki v tekmovalnem sistemu s polfinalom in finalom izzivalcem vendarle pušča več upanja za prevrat, po zadnjih reformah na Dunaju znova pomeni tudi boj za največji evropski oder. Torej lahko derbi Celja in Gorenja znova postane obračun za ligo prvakov – če se bo seveda strinjal Slovan, ki ima z najmočnejšo zasedbo največ besede, pa tudi trebanjski Trimo, ki zaenkrat igra najlepši in najboljši rokomet. Lepo nagrado sicer obljublja tudi naslov podprvaka: igranje v skupinskem delu evropske lige.
S poudarkom na – lahko postane
Ali sta Celje, kjer se še vedno borijo z okostnjaki iz omare, kaj šele Gorenje, ki izgublja sapo že v dirki z domačimi konkurenti, sposobna sestaviti konkurenčno ekipo za nastopanje v ligi prvakov, je drugo vprašanje. Že Slovan na gostovanju 'drugorazredne' evropske lige proti Skanderborgu ni bil videti iz testa za elito, vsaj v večjem delu večera na Danskem ne, pa ima Uroš Zorman tako po imenih kot ceni ekipo, o kakršni lahko pri najtrofejnejših slovenskih klubih samo sanjajo. Pivovarna Laško in Hisense bi morala konkretno spremeniti odnos do svojih športnih ambasadorjev, da bi Alenka Potočnik Anžič v celjski in Peter Šilc v velenjski ovalni pisarni lahko trenerjema Celja in Gorenja v primeru spomladanskega podviga - vzpona na rokometni Triglav prek prestolnice - sestavila konkurenčno ekipo za igranje v ligi prvakov. Da ne bo pomote, tudi Toni Janc ima v Trebnjem omejena sredstva, s postopnim umikom generalnega pokrovitelja Trima bo moral kvečjemu zategovati pasove, ne pa Branku Tamšetu odpirati vreče z denarjem.
Zaenkrat je realnost taka, da bo za Celje lep uspeh že, če se prek srbske Vojvodine uvrsti med šestnajst najboljših ekip v tretjerazrednem pokalu EHF, medtem ko za Trebnje to po ugodnejšem žrebu, ki je Tamšetovo četo odpeljal na Budvansko Rivijero, to vseeno ne bi smelo biti vprašanje. Za sobotni večni derbi med Celjem in Gorenjem, ki se bo v Zlatorogu začel ob 20.15, bomo zato vztrajali pri oznaki, da gre za dvoboj, ki lahko (spet) postane obračun za ligo prvakov. A to še ni, bomo o tem morda znova spomladi …
Iz Celja in Velenja eden v Zreče
Če bi sodili po Zormanovem (originalnem) seznamu reprezentance za pripravljalno akcijo s tekmo proti Srbiji jutri teden ob 18. uri v Loznici, sta Celje in Gorenje trenutno tretji in četrti klub Slovenije. Resda bo (tudi) Branko Tamše v Zreče poslal ‘le’ enega svojega člana, Lana Grbića, a Klemen Luzar in Zoran Jovičić nista imela nobenega, dokler ni selektor po odpovedih Nika Henigmana in Domna Makuca interveniral. Svojih slovanovcev bo Zorman s Kodeljevega odpeljal za cel avto; selektorjev vpoklic so dobili Tim Cokan, Tarik Mlivić, Staš Jovičić in Matic Suholežnik.
Zlobni jeziki bodo rekli, da je razmerje tako, ker je selektor pač Uroš Zorman, vendar težko bi argumentirali, da si kdo od naštetih mesta v izbrani vrsti ne zasluži. Da bi si ga še kdo (iz Celja) najbrž tudi drži, a legionarji iz lige prvakov Mitja Janc, Domen Tajnik in tokrat opravičeni Domen Makuc, Miha Zarabec in Rok Ovniček imajo zaenkrat na organizatorskem položaju pač še prednost pred mlajšim od bratov Makuc Andražem.
Slovan bo moral vprašati Jankovića, pa tudi Zormana
Kdaj bo derbi Celja in Gorenja znova spopad za ligo prvakov, bo treba vprašati (tudi) Slovan, to smo menda že zapisali. Bolj aktualno vprašanje ta hip je, ali bo aktualni prvak v primeru ubranitve naslova, se razume, pripravljen na ligo prvakov v naslednji sezoni. Če vprašate Uroša Zorman (kot smo ga pred sezono, preden je Slovan neuspešno vložil prošnjo za wild card), bo treba še kar veliko izčrpati iz blagajn javnega zavoda (in od drugod) … "Če smo pošteni, potrebuješ okrog tri milijone, da si približno konkurenčen. Če hočeš nekaj narediti, si pa že pri štirih in pol, petih milijonih. Pa še eno dejstvo je; davčna zakonodaja v Sloveniji nam ne gre na roko, ker če hočemo imeti ekipo za 3,5 milijona evrov, moramo imeti 7 milijonov," je pred tedni razmišljal trener Slovana, ki letos operira s proračunom v višini (uradno) 1,5 milijona evrov.
Kakšnega lahko realno pričakuje v naslednji sezoni? Ta odgovor je skrit tako daleč za oblaki, da ga zaenkrat niti s Hubblovim teleskopom ne najdejo. Glavni boter projekta Zoran Janković bo namreč šele 9. maja prihodnje leto naznanil, ali bo sploh še kandidiral za stolček ljubljanskega župana – negativen odgovor bi utegnil pošteno zamajati temelje projekta. Pa tudi Zormanova prihodnost na Kodeljevem se ne zdi več tako zabetonirana, potem ko je po rokometnih kuloarjih, slovenskih in poljskih, slišati vse več vprašanj, ali bo slovenski selektor v Kielcah morda nasledil Talanta Dujšebajeva. Čeprav ta ne bo šel v Kiel, kot se je šušljalo, saj je Filip Jicha podpisal novo pogodbo, je nadaljevanje Kirgiza z iztekajočo se pogodbo na klopi poljskega velikana vse prej kot samoumevno. Zorman pa tam velja za legendo …
Saj nima časa o Kielcah …
Sam prav veliko časa za razmišljanje o tem trenutno sicer nima. Komaj se je vrnil z Danske, kjer je v torek moral priznati premoč Skanderborgu, že je pred njim petkova tekma z Loko, ki jo bo na Kodeljevem po le remiju v Stični hotel (suvereno) dobiti. Dan kasneje si morda v službi selektorja pride v Zlatorog pogledati derbi Celja in Gorenja, morda pa se vseeno odloči za domači fotelj, s katerega bo lahko v sobotnem večeru preklapljal še med tekmami Ormož – Riko, Škofljica – Krka in Slovenj Gradec – Radovljica. Petkov dvoboj svojih nekdanjih varovancev iz Trebnjega in zadnjih tekmecev iz Ivančne Gorice pa je zaradi sočasnih obveznosti s Slovanom tako ali tako izpustil ...
Ne v Mokronogu ne v Ljubljani se sicer ni zgodilo nič pretresljivega. Trimo je proti Svišu upravičil vlogo favorita z izidom 31:23, Slovan pa proti Škofji Loki z 38:32.
Potem gre za cel teden v Zreče na reprezentančno akcijo, po opravljenem delu in nekaj dneh priprave v Slovanovi službi na gostovanje v Slovenj Gradcu (8. november) pa znova v evropski ritem tekem na tri, štiri dni … "Ampak saj to smo hoteli," je po prvi evropski tekmi v Tivoliju govoril Uroš Zorman, ki bo v naslednji sezoni – če ubrani državni naslov in če ostane v Ljubljani – dobil tudi tisto, česar si pred letošnjo (še) ni želel. Ligo prvakov.
