Imate že določen načrt v glavi, kako bo logistično potekalo vaše 24-urno plezanje? Boste dejansko ves ta čas v steni ali si boste vmes vendarle vzeli nekaj počitka?
Povsem točno tega še ne vem. Preplezati bom morala sto smeri, kar je kar zalogaj. Lažjih smeri grem lahko več zaporedoma, seveda z vmes pametnimi počitki. Šele, ko bodo ocene smeri postavljene, bova s trenerjem Romanom Krajnikom lahko ocenila, katere smeri bom plezala prej in katere kasneje. Potrebno bo seveda delati tudi premore, da mi bo ostalo dovolj energije in da bom na koncu lahko preplezala vse. Drugače bo vsaka smer ovrednotena in vsak, ki bo plezal, lahko donira v dobrodelni sklad, za katerega bo poskrbel Allianz. Želela sem ustvariti dogodek, ki bo združil plezalce vseh starosti, kar pomeni, da morajo biti temu prilagojene tudi smeri. Njihova težavnost bo nihala od 5A pa vse do 8C. Razpon smeri bo velik in vsak si bo lahko našel nekaj, da bo v tem užival.
Kako so vmes potekali vaši projekti v naravni steni?
Letos je bila precej čudna pomlad z veliko dežja, zato nisem uspela preplezati vsega, kar sem si želela. Tako sem nekajkrat želela v Arco, a je bil vedno dež ali še mokra stena, kjer ne moreš plezati. Precej pa sem plezala v Mišji peči in Ospu. Pred nekaj dnevi sem na pogled preplezala dve smeri z oceno 8c, kar je že moja peta takšna smer. Sem ena izmed le treh deklet, ki jim je to uspelo. Vmes še vedno treniram na umetni steni in se pripravljam na tekmi v Innsbrucku. Vse je tudi del priprav na smer v Franciji 9B+, ki sem jo skušala preplezati že lani, a mi takrat ni uspelo. Tja se za dober teden odpravljam v nedeljo. Upam, da mi bodo tokrat naklonjeni vsi dejavniki in da mi uspe. Sem v dobri formi in se tega že zelo veselim. Vem, kako sem to smer plezala lani, tako da pričakujem, da mi bo tokrat lažja.
Bi dejstvo, da letos več kombinirate plezanje v dvorani in v naravi, lahko imelo kakršnekoli posledice na vaše nastope na tekmovanjih?
Menim, da kakšnih negativnih posledic ne bi smelo biti. Lani je bilo najprej vse usmerjeno na OI v Parizu, pozneje pa sva s trenerjem tudi testirala to kombiniranje med skalo in treningom v dvorani. Zdi se mi, da sva ujela kar dober ritem in mešanico vsega, kar sva nato nadaljevala tudi letos. Vse je šlo, kot mora iti, in nisem se počutila, da mi na treningu karkoli manjka. Zdi se mi, da iz skale lahko potegneš tudi veliko dobrega, se tudi kaj novega naučiš in to koristiš za trening. Tudi v Innsbrucku bi moralo biti vse super in verjamem, da bom tam spet uživala.
Ste glede novega točkovanja pri balvanskem plezanju po ogledu prvih tekem že zavzeli kakšno stališče glede tega, koliko je bila sprememba sploh smiselna?
Po videnem bi rekla, da je novi sistem boljši za plezalce, ki so v celoti gledano boljši v različnih slogih plezanja. Izkazalo se je, da je bolje doseči štiri cone kot denimo en vrh in dve coni. Vrh se je zdaj malce razveljavil, a v celoti gledano v tem vseeno ni nič slabega. Po drugi strani je sistem za vse enak, sama pa še vedno vidim, kje je vrh, in si tam želim biti. Za mene se kaj dosti ne bo spremenilo in se tudi za nikogar ne bi smelo. Bolj, kot se obremenjuješ z nekim sistemom, kako da je v določenih situacijah nepošten, slabše je. Tudi na OI, kjer sta bili dve coni, smo se privadili, in se bomo tudi tega novega točkovanja. Je tudi bolj jasen, saj takoj vidiš, kako se točke seštevajo.
Vas je v rezultatskem smislu na prvih tekmah karkoli presenetilo?
Niti ne. Na vrhu so še vedno iste, veliko pa jih tudi ne tekmuje. Tako nazadnje v Braziliji pet finalistk iz Kitajske sploh ni bilo na tekmi. Ne vem, na kakšni podlagi si ostale tekmovalke izbirajo, na katerih tekmah bodo nastopile in na katerih ne, vidi pa se, da je to poolimpijska sezona, ki jo vsi jemljejo malce bolj na lahko. Precej je tudi poškodovanih, tako da je sezona kar malce čudna.
Očitno tudi skupni seštevek svetovnega pokala nima več enake teže kot pred petimi leti ali več.
Z uvrstitvijo športnega plezanja na olimpijske igre se je to res kar spremenilo. Ves fokus je zdaj na OI, vmes je še svetovno prvenstvo, zato se je svetovni pokal povsem razvrednotil. Nihče več resno ne razmišlja o njegovem skupnem seštevku.
Ko ste v Miamiju obiskali vašega predhodnika v vlogi ambasadorja Botrstvo v športu Gorana Dragića, ste se preizkusili tudi v košarki, kjer vam je šlo zelo dobro od rok. Ste presenetili tudi samo sebe?
Očitno sem imela dober dan (smeh). Gogi je zelo dober trener, tako da mi je povedal veliko stvari, kaj in kako. Ob tem je tudi plezal in moram reči, da ima tudi za plezanje dober občutek. Tako si želim, da bi z njim še večkrat igrala košarko in da bi šel on z mano večkrat plezati. Bilo je super, tudi Gogi je super in res srčen človek. Resnično sem vesela, da sem ga imela priložnost spoznati in se od njega kaj naučiti.
Morda kakšen podoben projekt načrtujete še s kakšnim drugim športnikom?
Zaenkrat kakšnega konkretnega dogovora še ni, a prepričana sem, da bo do tega prišlo. Imam veliko prijateljev iz drugih športov in takoj ko bova ta oseba in jaz imela čas, da se dobimo skupaj, saj imamo zelo natrpane urnike, bo gotovo še kaj nastalo.
Toni Vodišek vas je že lani vabil na kajt...
Recimo, to je že ena možnost. Nekaj se bo gotovo še našlo.
