Ob pogledu na leto, ki se poslavlja, je verjetno lepo biti predsednik krovne nacionalne organizacije za parašport. Kako bi ocenili leto 2024?
Z gotovostjo lahko trdim, da je bilo leto 2024 v mojem enajstletnem vodenju zveze doslej najuspešnejše in to na mnogih področjih. Primarno na področju športnih dosežkov – imamo paralimpijskega zmagovalca, imamo svetovnega prvaka in veliko drugih odličnih športnih rezultatov. Zveza pa je uspela zagotoviti dovolj sredstev, da se je športna karavana udeležila več kot 70 mednarodnih tekmovanj na vseh celinah sveta. Ne smemo pozabiti niti na podporo državnega vrha tako v samem Parizu kot kasneje doma na naših sprejemih. Takšne podpore še nismo imeli in tudi ne pripravljenosti, da se parašportu pomaga na poti razvoja.
Se strinjate, da se je še enkrat več potrdilo, kako pomembno je, da Evropa, naša celina, gosti največje globalno tekmovanje v parašportu?
V Evropi smo bili ponovno po 12 letih, kar je dovolj, da ponovno nagovorimo evropsko javnost, kako je pomemben parašport za invalide. London je pokazal, da se šport ne deli glede na barvo kože, versko izpovednost in tudi ne na podlagi invalidnosti. Pariz pa je to pokazal v še večji veličini in napovedal globalno integracijo tudi skozi govor velikega prijatelja slovenskega parašporta, cenjenega gospoda Andrewa Parsonsa, predsednika Mednarodnega paralimpijskega komiteja.
Kako ste sami osebno doživeli igre?
To so bile moje druge paralimpijske igre. Prvič sem jih doživel v Braziliji, nato so sledile s COVID-10 zaznamovane igre v Tokiu, kamor ni bilo smiselno potovati. Tudi zato je bilo navdušenje, pa tudi doživljanje iger v Parizu tako močno. Zelo so me navduševale polne tribune tako na štadionih kot tudi v dvoranah. Moram pa pohvaliti animatorje, ki so vedno znova našli dovolj zabavne vsebine, da smo se tudi navijači lahko zabavali in ob tem glasno navijali. Všeč mi je bila tudi mobilnost v sami vasi. Toyota je poskrbela, da smo z eklektičnimi vozili lahko dosegli vsak kotiček vasi. Na uporabo so bila kolesa in električni pripomočki tudi za parašportnike na vozičkih.
Leto 2024 bo šlo v zgodovino tudi zato, ker je nacionalna televizija Slovenija prvič v zgodovini prenašala nastope naših parašportnikov s poletnih paralimpijskih iger. Kako vam je to uspelo? Bo to praksa v prihodnje?
Takoj, ko smo pridobili verodostojno informacijo, da nacionalna televizija ni zakupila pravic za paralimpijske igre, ampak samo za olimpijske igre, smo stopili v akcijo. Pisali smo vsem, ki kaj pomenijo in odločajo v Sloveniji. Obrnili smo se tudi na mrežo znotraj invalidskih organizacij in tukaj nam je tudi pomagal NSIOS. Veliko ljudi je bilo pripravljeno pomagati, le nacionalna televizija je vedno znova ponavljala, da nima finančnih sredstev za nakup pravic za prenos. V drugi polovici junija, ko so bili prižgani vsi alarmi, igre pa pred vrati, smo organizirali še odmevno novinarsko konferenco. Dan ali dva za tem je prišel prvi signal, da bo država naredila svoje. Slab mesec pred začetkom iger pa smo z Ministrstva za kulturo dobil obvestili, da bodo oni pokrili stroške nakupa pravic. Ne, da si želimo, ampak je nujno, da se to ne ponovi več. Naši parašportniki si zaslužijo drugačno obravnavo, verjamem, da bo sedaj to rešeno na dolgi rok in sistemsko.
Ob tem velja poudariti, da parašport niso le paralimpijski športi, ampak dober glas o Sloveniji po svetu nosijo tudi neparalimpijski športi.
Res je izjemno leto tudi za neparalimpijske parašportnike. V svoji vrstah imamo letos svetovnega prvaka, mladinskega prvaka, svetovni rekord, naši slepi kegljači pa že mnogo let osvajajo najvišja mesta na EP. Prav tako se nam v segmentu neolimpijskih športov povečuje segment panog, kar je spodbudno tudi za naprej.
Parašport na globalni ravni korači z velikimi koraki v smeri profesionalizacije. Kako zvezi uspeva loviti korak s sodobnim svetom? Kdo je tu zvezi v veliko pomoč?
»Ni lahko, pa kljub temu lahko rečemo, da počasi korakamo za tistimi, ki imajo daljšo tradicijo in družbo, ki je nekako bolj odprta do drugačnosti. Veliko se učimo s srčnostjo in vztrajnim delom lovimo trenutno še boljše od nas. Kljub vsem tegobam moramo biti zadovoljni, da imamo partnerje, ki so nam pripravljeni finančno pomagati in odpirati vrata tudi v poslovnem svetu. Najbolj pomembno je, da skupaj soustvarjamo našo športno prihodnost ter da nas druži napredek in razvoj ter vrednote, ki jih skupaj zagovarjamo.
K vrhunskemu parašportu sodijo tudi sistemske rešitve, ki bi našim parašportnikom in trenerjem omogočile še boljši trenažni proces. Kako blizu smo rešitvi, da bi bilo več zaposlenih slovenskih parašportnikov in trenerjev?
Premika se, morda prepočasi, pa vendar se število zaposlenih parašportnikov povečuje. Trenutno so v Fursu zaposleni štirje športniki. Pogovori potekajo, da bi se morda v kratkem našla možnost za še eno novo zaposlitev. Res pa je, da nimamo zaposlenega niti enega trenerja v državni upravi, kar je slabo. Žal je to tek na dolge proge in daje rezultate z zamikom. To, kar se danes pogovarjamo glede dodatnih zaposlitev in iščemo rešitve, se bo poznalo šele čez leto ali dve.
Leto 2025 prinaša evropski projekt Aktivno Inkluzivno v praksi. Kako bo to videti?
To je prava in ključna stvar za razvoj parašporta na lokalni ravni. Projekt predvideva 10 do 12 koordinatorjev, ki bodo skrbeli, da bodo potekale organizirane vadbe za vse oblike invalidov in vse starostne skupine invalidov. Vse vadbe bodo brezplačne, prav tako bo znotraj projekta poskrbljeno za usposobljen kader in najetje vadbenega prostora. Brezplačno bo izpeljano tudi usposabljanje strokovnih delavcev na obeh stopnjah za področje športa invalidov. Prav tako bo zagotovljena primerna športna oprema za izvajanje športnega programa. Projekt je trenutno v fazi priprave administrativnih zadev, praktično pa bi naj vadbe ogledale luč v spomladanskem času. Projekt Aktivno Inkluzivno bo potekal do konca leta 2028 in predvideva 1000 novo vključenih invalidov v organizirano vadbo.
Vsi vemo, da so odmevni mednarodni dogodki tisti, ki poskrbijo za dodatno popularizacijo parašporta. Jih bomo deležni tudi v Sloveniji?
Da, vnovič. V Laškem bo potekal že 20. jubilejni po vrsti I Feel Slovenia Thermana Open, največji na svetu namiznoteniški turnir za parašportnike. Slovenija bo 17. maja gostila finalni turnir lige NLB Wheel, kjer uspešno igra tudi naša reprezentanca v košarki na vozičkih. V Kranjski Gori bodo marca tekme svetovnega pokala v paraalpskem smučanju, na Pokljuki pa februarja svetovno prvenstvo v biatlonu.
Leto je pri koncu, pa končajva z voščilom.
Srečno novo leto 2025 v želji, da bomo kot krovna organizacija za parašport še uspešnejši, parašportniki in strokovno vodstvo pa bodo dosegli vse tiste športne uspehe, ki si jih s svojo vztrajnostjo tudi zaslužijo.
