OKS je dal nekaj pripomb pristojnemu ministrstvu k letnemu programu športa za vzgojo otrok in mladine za naslednje leto v višini 3,6 milijona evrov, ker je nekaj pomembnih postavk v programih otrok manjših kot v minulem obdobju. Mnenje OKS in strokovnega sveta vlade za šport pri tej postavki je potrebno, ker je večina športa slabi dve leti pod ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, šolski pa je ostal pod ministrstvom za izobraževanje.
Ena od dveh pomembnih tem seje izvršnega odbora je bil nastop na olimpijskih igrah. Devetdesetčlanska olimpijska reprezentanca slovenskih športnikov, rekordna doslej, je na OI v Parizu osvojila tri kolajne. Zlati sta bili športna plezalka Janja Garnbret in judoistka Andreja Leški, srebrn pa kajtar Toni Vodišek.
V rekordni tričlanski zasedbi športnih ekip so bili s četrtim mestom najboljši rokometaši. Kolajne in druge visoke uvrstitve so se proslavljale v slovenski hiši v središču francoske prestolnice. Imela je pomemben delež pri vsestranski promociji države z več kot 60.000 obiskovalci v 17 dneh. Direktor marketinga OKS Matic Švab je dodal, da je projekt finančno končal v zelenih številkah.
Več predsednikov zvez je v nadaljevanju opozorilo, da je treba doseči tudi nekaj sistemskih sprememb, da bi zadržali sedanje uspehe v mednarodnem merilu, tako v izobraževalnem procesu otrok in mladih ter športnih strokovnjakov ter njihovem zaposlovanju. Iskanje rešitev, tudi v novi medresorski skupini za pomoč športu na vladni ravni, je podprl tudi predsednik OKS Franjo Bobinac.
"Čaka nas tudi razmislek, kje bo slovenski športni dom. Prihajajo gostje iz tujine in marsikdo vpraša, ste izjemen športni narod, kje pa imate predstavljeno svojo zgodovino. OKS ima steno v izobraževalnem središču z replikami osvojenih olimpijskih medalj in oris naše zgodovine. Res potrebujemo več prostora za pravi slovenski muzej športa," je napovedal Bobinac.
Predstavil je strategijo do leta 2033, ki bo predvidoma sprejeta sredi naslednjega leta. Njen cilj je izboljšanje pogojev za delovanje športa. OKS naj bi postal dejanski nosilec in oblikovalec športnih politik, obenem pa ne bo tekmec športnih zvez, ampak njihov partner.
Predvideva tudi nadaljnje povečevanja sredstev za šport, njegovega pomena v gospodarstvu in politiki ter večje vključevanje v mednarodne organizacije.
V naslednjem letu ne bo olimpijskih iger, v OKS pa tečejo priprave na zimske igre 2026 v Italiji in na olimpijska festivala evropske mladine (Ofem) prihodnje leto v gruzijskem Bakurijaniju pozimi in poleti v makedonskem Skopju.Marta Kos, ki kandidira za evropsko komisarko, se je umaknila iz komisij OKS za športno in gospodarsko diplomacijo ter za priznanja.
Fundacija Leona Štuklja in Miroslava Cerarja
Dobrodelni gala večer Fundacije Leona Štuklja in Miroslava Cerarja, ki zbira sredstva za mlade športnike iz socialno šibkejših okolij, bo 8. novembra. Nekdanji kapetan slovenske košarkarske reprezentance Goran Dragić bo ob koncu dogodka predal vlogo ambasadorja fundacije naslednici ali nasledniku.
Odprtje za sto milijonov
Po proračunskih dokumentih francoskega parlamenta, ki so jih objavili francoski mediji, je otvoritvena slovesnost letošnjih poletnih olimpijskih iger v Parizu stala okoli 100 milijonov evrov. Visoki stroški so tudi posledica dejstva, da otvoritvena slovesnost v Parizu prvič ni bila organizirana na stadionu. Prireditev je potekala ob Seni v središču mesta, športniki so v deževnem vremenu križarili po reki v čolnih, vsota porabljenega denarja pa ne vključuje stroškov množične prisotnosti policije za zagotavljanje varnosti med slovesnostjo. Sicer pa so odhodki in prihodki za igre po proračunskem dokumentu uravnoteženi in znašajo okoli 4,4 milijarde evrov. Proračun je bil za 15,5 odstotka višji od zneska, izračunanega v kandidaturi Pariza leta 2015.
