Plakete so po mnenju vodje kluba Ane Medvešček nagrada za vse vpletene v procesu treninga ter močna spodbuda za nadaljnje delo: »Klub, plesalec, trener in starši moramo delovati složno, in ko nam v napornih trenutkih pade motivacija in ne gre vse po načrtih, nam tovrstna priznanja dajejo nov smisel in zagon. S priznanjem pridobivamo na zaupanju v strokovno delo ter krepimo medsebojne vezi.«
Zmaga že izbor za tekmo
Medveščkova je zelo energična, ustvarjalna, samosvoja, tekmovalna in ljudje ji radi sledijo, pravi. Njena prva medalja je bila ročno izdelana iz odpadnega lesa, prejela pa jo je na otroškem smučarskem tekmovanju na sosednjem hribu. »Kako sem bila vesela diplome!« iskreno priznava in dodaja, da je kot plesalka prvo res veliko nagrado prejela pri 16 letih, ko je s člansko skupino Kazine zasedla drugo mesto na svetovnem prvenstvu v show plesu na Madžarskem. Medveščkova se še vedno spominja, kako jo je takratna trenerka Mirjam Podobnik izbrala, da zapleše v koreografiji West side story: »Zame je bil velik dosežek že to, da me je Mirjam izbrala med vsemi, poleg pa še tri soplesalke. Popolna zmaga! Kako sem ji bila hvaležna!«
Sprva so delali volontersko
Plesala je tudi pod vodstvom Mojce Uršič in Mitja Popovskega, ves čas pa sanjala, da bo nekoč imela svojo plesno šolo po zgledu Kazine. Po nekaj letih študija in pridobljenega plesnega znanja je dobila priložnost najema dvorane v Kamniku. »Najemali smo dvorano v nekdanjih prostorih fitnesa v Kamniku, kjer sem delala tudi kot vaditeljica skupinskih vadb. Prve dni smo se bolj ukvarjali z birokracijo in vpisom, da bi nekako vzpostavili sistem. Ko smo se po dveh letih preselili v svoje prostore, v katere sem investirala, je bilo seveda na urniku tudi vsakodnevno čiščenje prostorov. Ekipa se je z leti povečala, ker je bila potreba po kadru in različnih plesnih stilih toliko večja. Nekateri še vedno vztrajajo z nami, nekateri so se odločili za profesionalno pot kot plesalci,« se spominja Medveščkova, ki je že ob ustanovitvi kluba leta 2010 k sodelovanju povabila Majo Krizmanić, s katero sta sprva delali volontersko.
Gradijo na odnosih in vztrajnosti
Do konkurence čuti spoštovanje, nikakor pa ne strahu: »V tem duhu vzgajam tudi naše plesalce in trenerje.« Čeprav se po številu članov ne morejo primerjati z velikimi klubi, je velikost v očeh Medveščkove relativna: »Nikoli se nismo počutili majhne. Večje šole si lahko privoščijo selekcijo, medtem ko je pri nas selekcija redka. Morda imamo tu prednost, saj gradimo na odnosih in vztrajnosti,« zadovoljno pripomni in pove, da je zanjo povezovanje ključno, kar so oblikovali v svoj moto »Povezani z gibom«. »Plesni pedagogi imamo izredno razgiban urnik, a se kljub temu vsaj dvakrat letno dobimo čisto vsi. Povezujejo nas tudi zimska in poletna produkcija, tekme, priprave, 'sleepoverji' in drugi plesni projekti,« pojasnjuje.
Mladi zmagovalec svetovnega prvenstva
Prvi prelom v klubu Šinšin je bila zmaga Gregorja Goloba. »Star je bil deset let, ko je zmagal na svetovnem prvenstvu v modernu s točko Pisatelj. Takrat smo končno začutili, da smo lahko tudi mi zgled preostalim šolam,« se spominja Medveščkova, ki dodaja, da je lahko vsak zmagovalec, če ima vsaj malo talenta, predvsem pa ogromno odgovornosti do dela, odrekanja, in da dela s srcem. »Zmaga za plesalca in trenerja ne pomeni samo osvojeno prvenstvo. Zmaga je tudi lastni napredek, prisotnost notranje motivacije, kreativnost in volja, ki plesalca pripelje do življenjskih izkušenj in mu daje priložnost za delo v plesni smeri. Zame je velika zmaga pripeljati plesalca do vloge pedagoga. V resnici s plesalci vedno delaš večplastno, v smeri osebnega napredka, talenta ter želja, ki jih nosi v sebi,« dodaja.
S tekmovanji se otrokom odpirajo nove priložnosti
Na ples v veliki meri gleda s kulturne perspektive in plesalce ter trenerje spodbuja sprva v ustvarjalni proces z izraznostjo in čutenjem. Ker pa je po naravi športnica in ima v sebi tekmovalni duh, je naslednji korak prav spodbuda k tekmovanju, zatrjuje. »Otrokom se odpirajo nove priložnosti, tu se pokažejo disciplina, vztrajnost, kontinuiteta treningov. S tekmovanji pridobivajo samozavest, naučijo se sprejeti poraz in priznati premoč sotekmovalca. Tekme so tudi korak do samostojnosti, kjer plesalci pridobivajo še kako pomembne življenjske izkušnje,« je prepričana Medveščkova, ki je na srednješolski vaji za nastop dobesedno doživela, kaj pomeni povezanost in zaupanje ekipe: »Ko smo izvajali dvige, so me fantje vrgli visoko v zrak. Ob tem so bile sile nepravilno razporejene in namesto navpično, sem letela poševno. Eden od fantov je tekel za mano in tik pred tlemi omilil padec. No, še sem živa!« opisuje zgovorna Medveščkova.
