V projekt ŠPF je vključenih okoli 5000 plesnih nadebudnežev, pretekli teden pa so na tekmovalni parket stopili le najboljši izmed desetih slovenskih srednjih šol. Med posamezniki, ki lahko tekmujejo v latino plesih, hip hopu ali popu, se je pomerilo največ tekmovalcev. Zmagovalka je postala Lana Đuričič, ki obiskuje Šolski center Slovenj Gradec. Najboljša med plesalci standardnih in latinskoameriških plesov sta postala Kristina Pevec in Matic Šteh iz Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice. V disciplini šolska plesna produkcija so zmagali Korošci iz Šolskega centra Slovenj Gradec. Skupni ekipni seštevek pa je ponesel prav na vrh Mariborčane iz Srednje šole za trženje in dizajn.
Registrirani tekmovalci lahko tekmujejo le pod posebnimi pogoji
"Pomembno je vedeti, da na omenjenem festivalu ni 'naših' tekmovalcev, torej registriranih tekmovalcev, ki so včlanjeni v Plesno zvezo Slovenije," poudarja Zoran Kljun, predsednik sekcije za plesno rekreacijo pri omenjeni zvezi, ki poleg dr. Mete Zagorc, idejne vodja projekta ŠPF, že vsa leta skrbi za uspešen potek projekta. Občasno v projekt vnašajo novosti, na primer pri disciplini šolska plesna produkcija: "Pri tej disciplini smo želeli spodbuditi registrirane tekmovalce, da bi idejno in drugače vodili svoje vrstnike pri ustvarjanju skupinskega plesa. V kontekstu projekta smo s pravili omejili njihovo številčnost, v skupini jih je lahko le manj kot polovica."
Šole se v ŠPF vključujejo prostovoljno
Osnovne in srednje šole se lahko prostovoljno priključijo projektu ŠPF. V začetku šolskega leta Združenje plesnih vaditeljev, učiteljev in trenerjev Slovenije pripravi koreografije, jih posname, PZS jih razpošlje zainteresiranim šolam. Nato imajo od oktobra do aprila čas, da se pripravijo na tekmovanja, ko sprva izberejo najboljše plesalce šole in šolske ekipe, nato pa se srečujejo na področnem in nazadnje na zaključnem državnem tekmovanju.
V ŠPF že skoraj sto šol
"Mnogo šol se vseeno ne odloči, da bi se priključile projektu ŠPF. Nekatere, ker nimajo kadra, ki bi želel prevzeti vodenje plesnih vaj. Nekatere menijo, da je strošek prevozov na tekmovanja in morda oblačil, ki jih želijo šolarji za tekmovanja, prevelik. Morda imajo katere druge zadržke," našteva Kljun, ki vseeno z optimizmom zre v prihodnost, saj pravi, da število šol, ki se priključujejo festivalu, spet narašča po covidnih omejitvah in se že približuje številu sto šol.
Nekateri s plesom nadaljujejo v PZS
Kljun še dodaja, da se kar nekaj udeležencev ŠPF kasneje odloči za resnejše treniranje v enem od plesnih društev in registracijo v Plesno zvezo Slovenije: "Zanimivo jih je opazovati, s kakšnim žarom in optimizmom prvič stopijo na parket področnih in državnih tekmovanj ŠPF." Vendar poudarja, da to ni prvotni namen projekta ŠPF, saj je ples kot športna vzgoja otrok in mladine že vključen med izbirne predmete v programu osnovnih in srednjih šol. "Znano je, da ples ugodno vpliva na telo in duha, ŠPF pa je predvsem namenjen druženju mladih, druženju z vrstniki, s katerimi se srečujejo po vsej Sloveniji."
