Z županom Maribora o Ofemu: Morda bomo tudi mi kdaj organizirali zimske olimpijske igre

Za začetek morda vaš komentar na izvedbo Ofema?
Žal nam je, da je konec. Vsi bi si želeli vse skupaj podaljšati. Tako tekmovalci kot meščani in tudi prostovoljci. V mestu je bila v zadnjih dneh izjemno dobra energija. Kar zadeva cilje, ki smo si jih zastavili, ko smo se odločali, ali gremo na to težko pot, lahko rečem, da so bili vsi zastavljeni cilji izpolnjeni. Veliko smo se naučili od Evropskega olimpijskega komiteja. Veliko ljudi smo združili v samem okolju. V mestu smo lahko videli neverjetno pisano, pozitivno energijo. Vidi se, da kadar smo gostitelji, smo odlični gostitelji. In to čutijo tudi vsi tekmovalci. Slednji so nam to energijo ves čas vračali. Zelo veliko smo se naučili tudi glede prostovoljstva in o prostovoljcih. Gospodarski učinki so hipni in ugodni. Približno 30 odstotkov več nočitev, polni lokali, polne trgovine in utrip, ki ni merljiv v denarju. Prav zaradi tega utripa, te dobre izkušnje, pričakujem, da bo tretji, pravzaprav glavni cilj dosežen: da smo imeli priložnost predstaviti se desettisočim ljudem naenkrat, ki bodo s seboj odnesli odlično izkušnjo. Verjamem, da se bodo mnogi vračali. Prav danes sem slišal, da bodo nekateri, zaradi tega, ker so spoznali Maribor, tukaj tudi študirali. Mnogi starši se bodo vračali sem, ker so si, medtem ko so čakali na tekmovanja svojih otrok, ogledovali regijo, jo spoznavali in si želijo še.

Čemu vse je Ofem odprl vrata v prihodnosti? Kaj vse bi še lahko Maribor organiziral? Kaj ste se naučili, kje bi lahko izkušnje, ki ste jih pridobili, uporabili v prihodnje?
Prej sem pozabil omeniti, da smo zato, da smo lahko z veseljem in ponosom gostili tako velik dogodek, morali zgraditi kar nekaj infrastrukture. Obnoviti dvorano Tabor, zgraditi teniško dvorano. In atletsko dvorano, ki je ogromna in ki bo dajala dom ne samo atletom, temveč tudi drugim športnikom. V primerjavi s prejšnjimi dogodki bo tokrat veliko infrastrukture ostalo v mestu, kar bo v prihodnje navdihovalo ne samo mlade športnike, temveč vse rekreativce pri nas. Da bomo še bolj športno živeli in upam, da bomo imeli še več športnih uspehov. Je pa tudi po športni plati ta dogodek uspel, kar zadeva Slovenijo. In tudi Maribor. Na zadnjem Ofemu je bilo pet medalj, tokrat jih imamo devet. Dve zlati, dve srebrni, srebro je osvojil tudi naš Mariborčan Žan Ogrinc. Tudi motivacijski učinki so ugodni. Ne smem pa pozabiti niti tega – veliko je bilo tukaj odločevalcev. Predstavnikov Evropskega olimpijskega komiteja. In tudi ljudi, ki odločajo o tem, kje bodo naslednje olimpijske igre. Veliko delegatov, ljudi z volilno pravico. Ti ljudje takšne dogodke, kot je Ofem, izkoristijo za medsebojna srečanja. Toliko pohval, čisto spontanih, brez kakršnihkoli vprašanj, z vseh mogočih smeri, še nismo bili deležni nikdar. Pohvale na račun transporta, prehrane, nočitev, organizacije na samih prizoriščih, gostoljubnosti mojih dragih someščanov – hvala jim! – in tako naprej. Ti ljudje iščejo, kaj bi lahko tukaj organizirali. Ko so videli našo čudovito infrastrukturo, so so že porajale ideje o evropskem prvenstvu v atletiki do 19 let. Ena sama odlična zgodba. Žal mi je, da smo morali tako dolgo prepričevati naše odločevalce, da to ni dogodek, ki je namenjen Mariboru, ampak da je to promocija celotne Slovenije. Mislim, da smo zdaj mi kot organizatorji potrdili sloves Slovenije kot dobrega organizatorja velikih dogodkov. In da bo Ofem doprinesel k temu, da bomo morda kdaj vendarle organizirali zimske olimpijske igre. Naj samo v številkah ponazorim: samih tekmovalcev, športnikov, je bilo več kot 2400. Kar je zgolj 400 manj, kot jih je bilo na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu. Samo da dobimo primerjavo tega ogromnega izziva, za katerega je delalo celotno mesto. Delala so vsa javna podjetja. Hvala vsem našim sodelavcem na občini, vsem funkcionarjem, ki so se neverjetno aktivirali, da je to sploh bilo mogoče. Zahvala torej vsem Mariborčanom. Olimpijski duh, olimpijska družina, tako Evropski olimpijski komite kot Olimpijski komite Slovenije, so prav tako svoje delo opravili odlično. Svoje je naredila tudi vlada. Hvala ji za podporo! 2,5 milijona evrov za organizacijo, 350 tisočakov za opremo. Opreme bo ostalo za milijon evrov v mestu. Dobili smo dva objekta, dvorano Tabor, ki je bila po skoraj 40 letih deležna prenove. In končno smo dobili, kar bi morali imeti že zdavnaj, eno spodobno, moderno, morda celo najmodernejšo atletsko dvorano.

Če se ozremo nazaj: ko so prvič k vam prišli z idejo, da bi Maribor gostil Ofem, kaj ste takrat pomislili in kako zdaj gledate na celoten postopek? Kaj vse je bilo treba narediti, da danes stojite tukaj, kot župan mesta, ki je organiziralo tako veliko tekmovanje?
Tako kot pri ostalih 150 idejah, ki jih dobim. Verjamem, da je treba vsako idejo preučiti, preučiti tveganja, a vendarle je treba tudi sanjati, da boš s sodelavci prišel do cilja, kar nam je tokrat uspelo. Zgodbo bi ponovil, kljub temu, da bi, če že ne bi bil siv, verjetno osivel v zadnjih dveh letih. (smeh)

Kaj vas je pred organizacijo Ofema najbolj skrbelo?
Vedno najbolj bremeni tisti realni svet, to so finance. Te so še vedno napete. Drugi del pa je bil, kako bomo uspeli vse skupaj izpeljati logistično, kajti bilo je kar enajst prizorišč. In tukaj se je pokazala prednost našega mesta, ki je dobra tudi za življenje v njem. Govorim o kratkih razdaljah. »15 minutes city«, o katerem govorimo. Peš ali s kolesom. Zdaj gradimo to kolesarsko mrežo. V primerjavi z večjimi mesti, ki so morda bolj zanimiva, smo imeli prednost ravno zaradi prizorišč. V večjih mestih so prizorišča po navadi veliko bolj razkropljena in ljudje izgubijo veliko več časa s transporti. Naše mesto je ravno pravšnje velikosti, da omogoča mobilnost peš ali s kolesom. Imeli pa smo vseeno 45 šoferjev avtobusov, 40 avtobusov je vozilo po mestu. Petintrideset vozil Porsche Slovenija, 200 članov vojske nam je pomagalo, tudi veliko zaposlenih na občini, z menoj na čelu, smo bili prostovoljci v transportnem delu, ki je po navadi najšibkejši člen pri organizaciji takšnih dogodkov. Zelo sem vesel, da tudi glede hrane ni bilo nikakršnih pripomb. O količinah pa ste verjetno tudi sami že kaj slišali. Štiristo kilogramov testenin na dan in tako naprej. Ko smo na otvoritveni slovesnosti videli tisto množico športnikov in ko smo vedeli, da za njimi stoji še približno polovica toliko trenerjev ter ostalega spremljevalnega osebja in da moramo za vse naštete mi poskrbeti, smo se spraševali: bomo uspeli takšno množico nahraniti petkrat na dan? Voziti naokoli? Poskrbeti za zabavo? In poskrbeti za to, da bodo s seboj odnesli pozitivna čustva? S komerkoli sem se pogovarjal, najsi sem bil skrit voznik ali sem ustavljal ljudi na cesti, ne da bi ti ljudje poznali mojo funkcijo, sem dobil same pozitivne odzive. Vseh generacij. Tako navijačev, staršev, trenerjev, tehničnih delegatov, športnikov … Izjemna hvala vsem mojim sodelavcem, drugače to ne bi bilo mogoče.

Za konec še to: ste tudi podpredsednik skupnosti občin Slovenije, predsednik kohezijske regije Vzhodna Slovenija in župan drugega največjega mesta v Sloveniji. Kaj Ofem pomeni za Slovenijo? In kaj ji je prinesel?
Prinesel ji je, ko bomo sešteli številke, zagotovo bistveno več DDV v državno blagajno, kot smo mi dobili pomoči za organizacijo. Prinesel je infrastrukturo, ki bo služila ne samo Mariboru, temveč celotni regiji, pravzaprav celotni Sloveniji za organizacijo prihodnjih tekmovanj. In prinesel je tisto neprecenljivo vrednost – pozitivno izkušnjo vseh tistih, ki so bili tukaj. Ravno tukaj gre največja zahvala. Lahko je govoriti o številkah, infrastrukturi, kilometrih, kubičnih metrih ograj, mrež ... Litrih, kilogramih hrane. Na koncu je to čisto vseeno. Na koncu je pomemben zgolj odnos človeka s človekom. In največja pohvala gre Mariborčanom ter vsem prostovoljcem, ki so bili tukaj. Osebni stik je bil neverjeten, vsi tukaj so se zelo dobro počutili. Ker jih nismo tretirali kot kralje, temveč kot prijatelje.