Kar zadeva Slivnikov nastop v Pekingu, ki se je končal s 13. mestom v veleslalomu in odstopom v slalomu, je bil Lazar bolj kot nad rezultatom razočaran nad razmerami na tem tekmovanju. "Razmere so bile resnično težke, proga pa zelo zaprta. Jernej pri svojih 21 letih šele vstopa v ta sistem vrhunskosti in se nekako uveljavlja kot eden od kandidatov za visoka mesta. Pri njem še dajemo času čas. Vedeli smo, da svojo psihološko trdnost še gradi, prav tako mora pridobiti še nekaj telesne moči. S tega vidika nismo niti razočarani niti nestrpni. Kljub slabšemu rezultatskemu izkupičku v Pekingu so njegovi letošnji dosežki dober pokazatelj, da je s svojo ekipo na pravi poti. Vsekakor je glede na lani dosegel velik napredek. Za nas je to merilo njegove rasti na športni poti. Seveda bi si želeli več, a v tem trenutku to vseeno ni razočaranje."
Od Jerneja je večina pričakovala nekoliko več tudi zaradi četrtega in sedmega mesta na januarskem SP v Lillehammerju, a se mu je v Pekingu žal obakrat zalomilo na drugi progi, ko je v težkih razmerah skušal tvegati nekoliko več. "Res je, da je strokovni štab kot cilj določil preboj v deseterico in da je bil na omenjenem SP v slalomu celo v peterici, kar nas je nekoliko presenetilo. Prav zato smo od teh iger pričakovali nekaj več, denimo osmo ali deveto mesto. Po prvih vožnjah je tudi kazalo na takšen dosežek, a so se mu na drugih žal prikradle napake. Toda v drugo je šel obakrat na polno in v ne najboljših pogojih. Na takšnem terenu, kot je bil v Pekingu, je težko ohranjati kontinuiteto. Žal mu je nekaj zmanjkalo v psihološkem ali fizičnem smislu; to bodo analizirali naši trenerji. Toda iskreno, to ni razočaranje," je o Slivnikovem nastopu v Pekingu dodal Lazar.
Na naslednjih igrah Slovenci še v curlingu?
Kot rečeno, je bil Jernej Slivnik edini slovenski predstavnik na igrah v Pekingu, tako kot že pred štirimi leti v Pjongčangu. Kakšne so po oceni Damijana Lazarja možnosti, da bi bilo že čez štiri leta v Cortini in Torinu vendarle drugače? "Naša želja je, da bi preboj na naslednje OI uspel ekipi v curlingu. Res pa je, da smo na zimskih igrah težje konkurenčni, saj v primerjavi s konkurenco za to niti nimamo ustreznih pogojev za invalide, zlasti kar zadeva dostopnost terenov. Slovenija tu še vedno zaostaja za tujino. Mrzlo sevanje od tal je posebej za sedeče športnike invalide manj primerno kot v poletnih športih. Površina je toliko večja, da ob že tako slabši prekrvavitvi telo hladi še toliko bolj. No, curling se mi zdi dovolj primeren tudi za invalide, saj poteka v nekem za vse dostopnem športnem objektu, po katerem se da dobro gibati tudi z vozički. V kvalifikacijah za letošnje paralimpijske igre smo bili že blizu, a ker gre za amaterje, si med korono niso mogli privoščiti toliko odsotnosti v službi, kar se je zagotovo poznalo. Pri njih torej vidim možnost nastopa na naslednjih igrah. Tu je tudi mlada smučarska tekačica, ki se lepo razvija. Seveda pa v bližnji prihodnosti še ne kaže, da bi se število naših zimskih športnikov bistveno povečalo."
Manjkajo tudi pripomočki
Lazar se dobro zaveda tudi težave, da bi morali športnike v tistih panogah, ki doslej v slovenskem parašportu niso našle "domovinske pravice" (tek na smučeh, biatlon, deskanje in hokej), najprej dobro opremiti. "Tu smo res nekoliko podhranjeni. Kaj je glavni razlog, težko rečem. Sami se parašport trudimo približati mladim in jih vanj vključevati prek paralimpijskih športnih dni, promocij in kampov, ki jih vsako leto v Laškem organiziramo za mlade družine z otroki invalidi. V Sloveniji za nekatere športe tudi primanjkuje športnih pripomočkov. Ker v njih nimamo baze, bi jih morali dobesedno opremiti. Če bi mladi te športe in opremo zanje večkrat videvali v živo, bi jih to morda pritegnilo, da bi se z njimi začeli ukvarjati. Res je, da zimske paralimpijske igre že tako obsegajo le deset odstotkov programa letnih iger. To pa seveda ni izgovor; v tem zimskem delu moramo res narediti več. Že če se primerjamo s Hrvaško, kjer je sicer zimski šport manj razvit, to razmerje ne drži vode, čeprav jih je še enkrat toliko kot Slovencev. Glede na to, da smo Slovenci sorazmerno številčno zastopani in tudi uspešni v večini zimskih športov, bi se to moralo odraziti tudi na področju zimskih športnikov invalidov. Vsekakor bomo o tem še razpravljali ter poiskali vzroke in poti, da bi v te športe vključili še več mladih športnikov invalidov," pri Zvezi ŠIS-SPK glede tega ne mečejo puške v koruzo.
