Norvežan je šahovsko javnost šokiral z napovedjo, da ga dvoboji v aktualnem formatu ne zanimajo več in da mu resnično motivacijo za prihodnost predstavlja omenjeni mejnik, ki po mnenju mnogih že skoraj sodi v kategorijo znanstvene fantastike.
Prvi vpogled v to, kako realen je ta podvig, bomo tako dobili že v šahovskem Wimbledonu. Carlsen zgolj za ohranitev trenutnega ratinga, ki znaša 2865 točk, potrebuje 9 točk iz 13 partij, kar je v preteklosti praviloma zadoščalo za zmago na turnirju. Z desetimi točkami, kolikor jih je na tem prizorišču zabeležil ob zmagoslavju leta 2013, pa bi imel na prihodnjem ratinškem seznamu 2876 točk, le šest manj od svoje rekordne znamke iz leta 2015.
Letos dvoboja za naslov svetovnega prvaka sicer ne bo, zato pa bosta znana njegova udeleženca prihodnje leto. Eden od vrhuncev uradnega tekmovalnega programa bo namreč kandidatski turnir, ki bo od 16. junija do 7. julija potekal v Madridu. Osmerica kandidatov bo na njem odločala o naslednjem izzivalcu svetovnega prvaka, če pa bo Carlsen tudi dejansko uresničil svojo napoved in se odpovedal obrambi naslova, bosta o novem svetovnem prvaku v medsebojnem dvoboju odločala najboljša dva. Trenutno je določenih šest udeležencev turnirja, dokončna zasedba pa bo znana po treh turnirjih serije grand prix med februarjem in aprilom. Prizorišče dveh bo Berlin, eden pa bo potekal v Beogradu.
Poleti pričakujemo še en vrhunec leta, in sicer največje uradno tekmovanje pod okriljem Svetovne šahovske federacije (FIDE), šahovsko olimpijado v Moskvi. Ta bi morala potekati že leta 2020, a je pandemija njeno izvedbo prestavila za dve leti. Na olimpijadah praviloma nastopa več kot 300 ekip v ženski in moški konkurenci z več kot 1500 nastopajočimi, zato bo tekmovanje predvsem velik preizkus z vidika zagotavljanja ustrezne zdravstvene varnosti ob pričakovani množični udeležbi. Tekmovalno bo dvojni naslov izpred štirih let branila Kitajska, pri čemer bodo v obeh konkurencah zagotovo zelo motivirani domačini, medtem ko bodo pri moških zaradi naturalizacije številnih vrhunskih igralcev bržčas glavni favoriti Američani.
Za našo državo bo brez dvoma najpomembnejši dogodek leta evropsko posamično prvenstvo, ki ga bo Slovenija gostila od 26. marca do 7. aprila. Tako kot lanska uspešna izvedba ekipnega prvenstva bo tudi tokratno potekalo v Termah Čatež in bo predstavljalo odlično priložnost za naše igralce, da na domačem prizorišču posežejo po vidnih uvrstitvah ter se uveljavijo v mednarodnem merilu. Organizatorji seveda upajo na množično udeležbo, ki je v navadnih razmerah dosegla tudi več kot štiristo udeležencev, toda zaradi negotovega razvoja pandemije je realno pričakovati manjše število.
Še vedno ostajajo aktualni tudi številni dogodki prek svetovnega spleta, med katerimi zagotovo izstopa tretja sezona elitne spletne serije, ki bo ljubitelje šaha z devetimi turnirji razveseljevala vse leto. Vrača se tudi elitna serija grand chess tour s petimi turnirji in skupnim nagradnim skladom več kot milijon dolarjev ter eden najbolj prepoznavnih superturnirjev zadnjih let v norveškem Stavangerju, ki je v zadnjih dveh letih kljuboval tudi neugodnim razmeram zaradi pandemije.
Običajni tekmovalni program na domačem prizorišču se začenja s februarskim državnim prvenstvom v pospešenem in hitropoteznem šahu, v standardnem terminu druge polovice meseca pa je napovedano še državno prvenstvo v mladinskih konkurencah na Bledu. Prvenstvo članov in članic v standardnem šahu bo na sporedu julija v Radencih, od tekmovanj v neposredni bližini pa naj omenimo še prestižni evropski klubski pokal, ki ga letos gosti naša severna soseda Avstrija.
