Zadnji konec tedna v aprilu se bo s tekmo v Radencih začela slovenska footgolf liga. Državno prvenstvo bo odigrano na vseh petih trenutno registriranih igriščih pod okriljem Footgolf zveze Slovenije, po majskem turnirju v Bovcu še poleti na Ptuju in Olimju, zaključek pa bo s finalno tekmo 12. septembra v Ljubljani. Državni prvak bo znan po seštevku točk najboljših štirih rezultatov (od petih tekem). Tekmovanje po tovrstnem točkovnem sistemu (95 odstotkov oziroma letos 92 odstotkov točk za vsako nižje mesto) je po vzoru drugih evropskih in svetovnih organizacij povzela slovenska zveza lani, rezultat pa je bilo izjemno izenačeno in napeto prvenstvo vse do zadnjih lukenj. Letos se je četverici igrišč pridružilo še novo igrišče v Olimju.
Tako kot v golfu tudi pri footgolfu potek igre narekujejo igrišča, ki so prilagojena okolju. Vsako igrišče ima svoje zakonitosti, priložnosti in pasti, za nekaj nasvetov in napotkov, kako jih obvladovati, pa smo prosili Gaja Rosiča, aktualnega državnega prvaka in člana Footgolf kluba Posočje Bovec.
Dolgo in široko v Prekmurju
"Lani se je igrišče v Radencih prvič vključilo med tekme SFL, tako da je bilo igranje na tem igrišču nekaj novega. Mislim, da je s svojimi več kot 2800 metri najdaljše igrišče izmed vseh, in to narekuje tudi način igranja. Tukaj imajo veliko prednost igralci z močnimi in dolgimi udarci, saj so razdalje do lukenj zelo velike. Zaradi tega je tudi priložnosti za 'birdieje' malo, vsaka luknja je praktično borba za reševanje para. Vsako napako in igranje čez par je zato težko nadoknaditi. Sicer odprto igrišče, kjer je v prvih dveh udarcih bolj pomembna moč kot pretirana natančnost, zakomplicirata tehnični 5. in 8. luknja, ki ju je treba previdno odigrati dvakrat (igrišče v Radencih ima le devet lukenj, zato se odigrata dva kroga, op. p.)."
Brez ravnin v Bovcu
"Igrišče v Bovcu je moje domače, zato lahko brez zadržkov rečem, da je v nasprotju z Radenci tu izredno pomembna natančnost prvih dveh (močnejših) udarcev. Zaradi visečega terena na 'fairwayih' je tukaj prostora za napake malo in hitro se lahko zgodi, da žoga izpod noge uide v potok ali med drevesa. Igrišče je ozko, teren pa hiter, zato je treba zaključevati previdno, pomembno pa je tudi pozicioniranje pred zaključnim udarcem – 'puttom'. Za dober končni rezultat je treba minimalizirati število napak in na luknjah, ki to ponujajo, izkoristiti priložnost za 'birdieje'. Napake se bodo dogajale, dober končni rezultat pa je odvisen od tega, ali pri teh napakah izgubiš le udarec ali dva, in ne pet ali šest. Mogoče nekatere luknje nekoliko favorizirajo igralce, ki udarjamo žogo z levo nogo, saj jo je kdaj treba brcniti malce okoli ovinka."
Vodne ovire na Ptuju
"Postavitev lukenj na igrišču na Ptuju je taka, da moramo igralci pri večini izmed 18 lukenj paziti, da nam žoga ne uide v potok ali manjša jezera. Zato je pomembno, da znajo igralci dobro nadzirati žogo in uporabljati posebne udarce. Kar nekajkrat je treba paziti na bunkerje (peskovnike), ki so na poti do lukenj. Bolj kot igrišče samo po sebi tu veliko oviro za 'nedomače' igralce predstavljata huda konkurenca in širok kader domačinov, ki so sposobni odigrati dober rezultat, tako da lahko s slabo odigrano rundo hitro končaš daleč zadaj."
Olimje prvič v prvenstvu
"Na igrišču Amon Olimje sem doslej igral samo enkrat, in sicer na lanskem uradnem uvodnem turnirju, tako da ga težko opišem podrobneje, zato bo treba odigrati še kakšno rundo. Verjetno so domači igralci bolj primerni za kakšen nasvet, vsekakor pa gre za igrišče, ki ponuja veliko priložnosti za 'birdieje' ali celo 'eagle'. Podobno kot v Radencih gre za igrišče z devetimi luknjami, ki se odigrajo dvakrat. Premočan ali nenatančen začetni udarec te lahko na nekaj luknjah kaznuje, tako da je mogoče drugi udarec tisti, s katerim loviš dolžino, pri prvem pa je bolj pomembno pozicioniranje in ga je treba odigrati varno."
Kratko in tehnično v Ljubljani
"Ljubljana se mi kot prestolnica Slovenije zdi zelo primeren kraj za zaključek prvenstva. Osrednja lokacija in dejstvo, da tekma odloča o končnih razvrstitvah v DP, pomeni, da vedno pridemo vsi najboljši, odloča pa najbolj tehnično igrišče v Sloveniji. Če se ne motim, je igrišče dolgo manj kot 1800 metrov, a je edino v Sloveniji, kjer so luknje postavljene na robu 'golf greenov'. Zato je pomembno dobro predvidevanje vseh krivin in predvsem pazljivost pri moči zaključnega udarca. V neposredni bližini večine lukenj je namreč kakšna ovira (peskovnik, klančina, avt), ki lahko na videz lahek zaključek spremeni v nočno moro s tremi ali celo štirimi udarci. Po mojem mnenju tukaj veterani (in tudi ženske) nimajo nobenih izgovorov, igrišče je tako kratko, da moč prvega in drugega udarca ne šteje skoraj nič, vse je v natančnosti pri zaključku."
Zmagal bo tisti, ki...
"Težko rečem, po navadi zmaga najboljši. A če bi že moral napovedovati, se bodo za prva mesta v končni razvrstitvi borili igralci, ki bodo z zmago izkoristili prednost domačega igrišča, se na drugih igriščih uvrščali med top pet in ne bodo več kot enkrat odigrali tako slabo, da bi izpadli iz deseterice. Letos bo z novim točkovanjem (92 odstotkov) še toliko več pomenila vsaka zmaga, zato bo treba kdaj s kakšnim udarcem tudi malce tvegati."
