To je eden zadnjih terminov, ki še ustrezajo rokom Svetovne šahovske federacije (FIDE) za izvedbo svetovnega pokala, načrtovanega za drugo polovico letošnjega leta. Na celinskih prvenstvih se namreč delijo vstopnice za nastop na svetovnem pokalu, ki predstavlja eno od pomembnih stopničk v ciklu za svetovno prvenstvo. S praktično identičnimi težavami kot ECU se že v začetku letošnjega leta spopadajo tudi druge celinske krovne organizacije, saj širjenju pandemije in njenim posledicam ni videti konca, predvsem pa se zmanjšujejo možnosti za pravočasno izvedbo varnih in vsem dostopnih množičnih tekmovanj, kot so celinska prvenstva. Zaradi tega se vsi, s FIDE na čelu, že trudijo poiskati rezervne scenarije oziroma alternativne možnosti.
Eno od potencialnih rešitev predstavljajo tako imenovani hibridni turnirji, kjer nastopajoči sicer igrajo prek spleta, a so na različnih javnih tekmovalnih prostorih, kjer so ves čas pod nadzorom uradnih sodnikov. Na ta način bi bilo mogoče premostiti ovire, ki jih trenutno zdravstveno stanje predstavlja za mednarodna potovanja in množične prireditve. FIDE je pred kratkim v sklopu niza pravil, ki urejajo uradna tekmovanja prek spleta, sprejela tudi smernice za ratingiranje tovrstnih hibridnih turnirjev, s čimer jih je v osnovi legitimirala. Ta format je morda celo edini način, da FIDE letošnji svetovni pokal izvede v predvidenem terminu. ECU je tako na omenjenem zasedanju že napovedala, da bo, če islandski organizatorji letošnjega evropskega prvenstva za člane ne bodo mogli izdati uradnih vabil do konca prihodnjega meseca, sama izpeljala kvalifikacije za svetovni pokal v obliki hibridnega tekmovanja. Enako napovedujejo druge celinske organizacije.
Bienalni svetovni pokal je za letošnje leto sicer prvič načrtovan v novi, številčnejši podobi. Vodstvo FIDE je namreč razširilo možnost sodelovanja na tej ravni cikla za svetovno prvenstvo, ki poteka na izpadanje. Pri moških je število mest s 124 povečala na 206, pri ženskah pa s 64 na 103. V obeh konkurencah je tudi močno obogatila skupni nagradni sklad. To pomeni, da bomo dogajanje v zvezi z izvedbo svetovnega pokala letos s povečanim zanimanjem spremljali tudi pri nas, saj bo v moški konkurenci Slovenija na tekmovanju po letu 2017 ponovno imela vsaj enega svojega predstavnika. Na račun povečanja števila nastopajočih so namreč evropske države dobile možnost nominacije enega svojega igralca.
Je pa FIDE zaradi sprejetja hibridnih oblik turnirjev (pričakovano) deležna tudi precej kritik. Slednje naslavljajo predvsem najbolj pereča vprašanja zagotavljanja poštene igre prek spleta, ki so stopila v ospredje z razmahom spletnega igranja v obdobju zadnjega leta. Uporaba nedovoljene (računalniške) pomoči je težava, s katero se šahovski svet z razvojem tehnologije spopada že na tekmovanjih v živo, spletni prostor pa je seveda še težje podvreči nadzoru za preprečevanje tovrstnih zlorab.
Na kritike in pomisleke je v odprtem pismu odgovoril tudi predsednik FIDE Arkadij Dvorkovič. Potrdil je zavezanost organizacije nadaljnjemu preganjanju praks uporabe nedovoljene pomoči z razvijanjem računalniških algoritmov in statističnih metod za njeno dokazovanje. Hkrati je poskušal pomiriti tiste, ki v novih oblikah vidijo konec klasičnega šaha. FIDE bo tako med drugim v letošnjem letu namenila 100 tisoč dolarjev za pomoč pri izvedbi odprtih turnirjev, ki so se znašli v težavah zaradi posledic pandemije in jim grozijo odpovedi. Tudi na tem področju pa je treba hitro ukrepati, saj se številni organizatorji že zdaj srečujejo z resnimi dilemami glede izvedbe turnirjev spomladi oziroma poleti.
