Njegova življenjska pot se je začela 28. februarja 1933 na Rakeku na Notranjskem. Tu je zelo uspešno končal osnovno šolo, nižjo gimnazijo pa je zaključil v Logatcu. Potem pa ga je pot vodila v Ljubljano, kjer je uspešno končal srednjo ekonomsko šolo. V tem času je dobil tudi ponudbo za službo v Ljutomeru, ki jo je takoj sprejel in se odpravil na vzhod Slovenije. Že kmalu je tu napredoval, kasneje pa je študiral na Višji pravni šoli v Mariboru. Kar 26 let, do leta 1993, je bil direktor ljutomerskih Mlekarn, ki so v njegovem času močno napredovale in se razvile v zelo dobro podjetje. Iz te funkcije je potem odšel v zaslužen pokoj.
V njegovi mladosti je imel šport pomembno vlogo. Na Rakeku je bilo, in to zelo dobro, v tistem razvito praktično le kegljanje. Kot precej njegovih sovrstnikov se je Miro zelo aktivno in uspešno posvetil temu športu. Pravi razcvet pa je doživel v Ljutomeru, kjer je bil član kluba od 1950 do 1962. V tem času je postal tudi reprezentant Jugoslavije. Prvi veliki zvezdni trenutek je doživel leta 1964, ko je na petem evropskem prvenstvu v Budimpešti postal evropski prvak med posamezniki, v dvojicah in z reprezentanco Jugoslavije. Že prej je nastopil na svetovnih prvenstvih, kjer je bil leta 1957 na Dunaju in dve leti kasneje v Bautzenu v Vzhodni Nemčiji ekipni svetovni prvak z reprezentanco Jugoslavije. Iz Ljutomera je leta 1962 prestopil k Braniku iz Maribora. Tam je ostal vse do leta 1978, ko je prestopil v Radensko iz Radencev, ki je postajala vse bolj spoštovanja vredna ekipa. Tudi v kasnejšem času je izredno uspešno zastopal Jugoslavijo na svetovnih prvenstvih. Krona njegove kariere pa je bil naslov svetovnega prvaka med posamezniki leta 1968 v Linzu v Avstriji. Tam se je zelo razveselil tudi srebra skupaj z Jožetom Turkom v dvojicah. Miroslav Steržaj je nastopil kar na dvanajstih svetovnih prvenstvih, kar je seveda odličen podatek. Na najlepši način pa se je poslovil od reprezentančnega dresa doma, ko je bilo leta 1984 svetovno prvenstvo v Ljubljani, kjer je za zaključek osvojil ekipni bron. Njegova bera je bila tako neverjetna, kar tri zlate ekipne in še pet bronastih odličij. Poleg naslova svetovnega prvaka, pa se je veselil tudi treh srebrnih medalj v dvojicah. Ob tem je dvakrat postavil tudi svetovni rekord. Osvojil je še številne naslove državnega prvaka Jugoslavije in republiškega v Sloveniji. Bogato kariero je zaključil leta 2002 v Radenski. Vse do lani pa je še vedno z veseljem prihajal igrati za svojo rekreacijo.
Pokojni Miroslav se za svojo bogato športno kariero lahko zahvali tudi ženi Cvetki, ki ga je v mlajših letih ne samo vzpodbujala, ampak mu odločno stala ob strani. Bil je izredno priljubljen in zelo spoštovan kot igralec, ki mu je bil fair-play vedno zakon. Nekateri starejši se ga zelo radi spominjajo po tem, kako je bil nepopustljiv do sebe. Če se mu je na tekmi slučajno pripetila »ribica« (prazen met), je po njej šel trenirat in vrgel 50 ali tudi 100 metov na kegelj ali pozicijo, katero je zgrešil. Veliko spoštovanja pa si je po Evropi in nekdanji Jugoslaviji pridobil predvsem zaradi obnašanja in prijateljstva. Spoštovali so ga kot izvrstnega ekipnega igralca, saj je v tej konkurenci vedno dal svoj maksimum.
Legenda Miro je za seboj pustil hčerko Jacqueline in Harryja. Oba sta našla športno pot v kegljanju. Hčerka še igra za Lendavo, medtem ko je sin Harry razveselil svojega očeta, ko je s Slovenijo postal svetovni prvak. S kegljanjem sta se po dedovih stopinjah začela ukvarjati tudi vnuka Miko in Jani. Ob tem je bil zelo aktiven tudi v gospodarstvu in s tem v politiki, vzel pa si je čas tudi za kulturo. Zelo rad je pel, zato si je pridobil tudi naziv najboljši pevec med kegljači in najboljši kegljač med pevci. Dolga leta je nastopal v Ljutomerskem oktetu.
V svojem življenju je prejel mnogo priznanj. Že leta 1968 je kot prvi kegljač prejel Bloudkovo nagrado. Je tudi dobitnik več najvišjih priznanj kegljaške zveze Slovenije. Leta 2012 je bil sprejet v »Hišo slavnih« in s tem postal del zgodovinskega spomina na pionirje in junake slovenskega športa preteklega stoletja.
Glavni krivec za slovo Miroslava Steržaja je bila tromboza, zaradi katere je bil sprejet v bolnico Murska Sobota. Potem se ji je pridružil še covid-19 in življenjska nit se je pretrgala.
Vsem najbližjim želim iskreno sožalje, najprej v svojem imenu, v imenu vseh kegljačic in kegljačev ter v imenu bralcev Ekipe.
Miroslav! Hvala ti za vse kar si storil za kegljaški šport. Slava ti in počivaj v miru!
Od Mira se bomo na zadnji poti poslovili v petek ob 10. uri na pokopališču v Ljutomeru.
