Na srečo je v gimnastičnih klubih veliko otrok, ki so prepoznali lepoto gimnastike. Če hočemo najti mlade upe tega športa, nam ni treba dolgo iskati, in tako smo na pogovor povabili 11-letno Vito Prijanovič, mlado članico Gimnastičnega društva Zelena jama, ki je zadnja leta najmočnejše društvo za žensko športno gimnastiko v Sloveniji.
Ko prideš v telovadnico, Vita ni ena izmed najbolj glasnih. Je zavzeta, osredotočena in predana. Vljudno se nasmeje in pomaha nekje iz ozadja ter nato nadaljuje z vadbo elementov. Kako predana je gimnastiki, govori podatek, da se je zaradi nje preselila iz Črnomlja v Ljubljano, da bi lahko trenirala pri Andreju Mavriču, trenerju naše najboljše športne telovadke Teje Belak. Trenira že šest let, kar je za gimnastiko običajno, saj je za uspeh čez noč potrebnih veliko let trdega dela.
Čeprav ima svoj šport zelo rada, v letošnjem letu ne pogreša tekmovanj. Obdobje brez tekem ji daje priložnost, da dvigne svoje tehnično znanje elementov na višjo raven. Zelo rada hodi na treninge in ona sama – in ne starša, ki jo največkrat vozita na trening – izmed vseh najbolj skrbi, da se od doma odpravijo pravočasno. Čeprav nima vzornice ne v domači ne v tujih dvoranah, v prostem času rada gleda dobre telovadke, kako izvajajo elemente. Seveda se med njimi najde tudi Simone Biles. Starejša Vitina sestra je prav tako gimnastičarka, tudi ona v Zeleni jami.
Slovenščina in matematika
Življenje brez gimnastike bi bilo zanjo dolgočasno in v nasprotju z vrstniki se šole veseli. Na urniku jo najbolj razveselita slovenščina in matematika. Ko smo jo vprašali, kaj želi delati čez 15 let, je naštela veliko različnih poklicev: želi si postati odvetnica, sodnica, arhitektka, trenerka gimnastike ali učiteljica, med zanimivejšimi načrti pa sta bila članica lutkovnega gledališča in igralka, ki bi svoj glas posojala risanim junakom.
Na vprašanje o njenih dozdajšnjih uspehih je mirno odgovorila, da je bila do zdaj prva na vsakem državnem prvenstvu, ki se ga je udeležila. Je članica reprezentance ženske športne gimnastike v mlajših kategorijah.
Zgolj pohvalne besede je imel zanjo tudi trener Andrej Mavrič. Opisal jo je kot predano in zavzeto ter dejal, da je njena največja prednost to, da je kakovost njenega dela ne glede na družbo, zabavnost (ali pomanjkanje te) ali zahtevnost vedno na enako visoki ravni. Morda se sliši samoumevno, vendar ko so treningi šestkrat na teden po štiri ure, to vsekakor ni. Šola je seveda vedno na prvem mestu, bodo pa v letošnjem letu poskusili dodati še en dopoldanski trening, ob uspešnem usklajevanju vseh obveznosti, seveda.
Prijatelje ima povsod, v telovadnici in šoli, nekaj pa jih je še ostalo v Črnomlju. Na treningih je nekaj časa trenirala tudi z eno izmed klubskih vrstnic, vendar se je ta poskus kmalu končal, saj so trenerji ugotovili, da je bil rezultat tovrstnega poskusa malce preveč pogovarjanja med treningom.
V prihodnjem letu se veseli ponovnih tekmovanj in priprav. V tujino hodijo večinoma na enak nabor tekmovanj, saj je tako najlaže videti napredek oziroma primerjavo z vrstnicami. Tako se gradi tekmovalca, da se lahko uvrsti na večje tekme, pravi njen trener.
Pri vprašanju o njenih najljubših tekmah je hitro povedala, da je njen najljubši mednarodni turnir v Celovcu, saj gre za decembrsko tekmo in se banketa udeležijo tudi posebni gostje – parklji. Med ljubšimi tekmami sta tudi večdnevni tekmovanji v Novem Sadu in Leverkusnu. Prvo zaradi dobre družbe, drugo pa, ker imajo veliko banjo. Udeležba na tekmah v tujini jo veseli tudi zato, ker ima tako priložnost obiskati kraje, ki jih sicer tako mlada najverjetneje ne bi.
V letošnjem letu si želi osvojiti salto naprej z bradlje, na parterju pa 900-stopinjski obrat. Najraje ima vaje na parterju in gredi. Vaje na parterju so nekaj posebnega, ker se lahko prepusti glasbeni spremljavi ter v ples vključi in prikaže vse gimnastično znanje. Izvajanje elementov na bradlji je velikokrat najbližje brezplačnemu vstopu v lunapark.
Za konec smo jo vprašali, zakaj naj mladi trenirajo gimnastiko. Čeprav za druge težko govori, je povedala, da jo ukvarjanje z gimnastiko zelo veseli. Če je žalostna, ji čas v telovadnici pomaga, da postane dobre volje. Gimnastika je za mlade primerna, ker ne laže, ne da se je izigrati. Zelo je iskrena. Vedno ti da vedeti, pri čem si. Kar ob rednih in kakovostnih treningih nedvomno privede do – za motivacijo nujnega – napredka.
