Italijani so dobili 47 glasov in ugnali Švedsko, ki je je dobila 34 glasov in je kandidirala s Stockholmom in Arejem ter prizorišči v Falunu in Siguldi v Latviji.
Glasovalo je 82 članov Moka, eden pa se je vzdržal. Izid je bil bolj jasen kot tisti za zimske OI 2022, ko je Peking dobil dvoboj z Almatyjem s 44:40.
"Člani olimpijske družine so za prireditelja olimpijskih iger 2026 izbrali Milano," je štiri minute po 18. uri odločitev sporočil predsednik Moka Nemec Thomas Bach.
Pozneje, ko so se strasti navdušenja med italijansko delegacijo polegle, je dodal: "Čestitke Milanu in Cortini. Veselimo se izjemnih in vzdržnih zimskih OI v deželi s tradicijo v zimskih športih. Strast in poznavanje športa pri italijanskih navijačih bosta združena z izkušnjami organizatorjev, kar bo ustvarilo izjemno atmosfero za tekmovanja najboljših športnikov na svetu. Igre bodo potekale na znamenitih zgodovinskih objektih in v lepi okolici, ki jo dopolnjuje moderna evropska prestolnica v Alpah."
Italija bo po letu 1956, ko so bile v Cortini d'Ampezzo že olimpijske igre, in po Torinu 2006 še tretjič pripravila zimske OI; XXV. zimske OI bodo med 6. in 22. februarjem 2026. Paraolimpijske igre bodo pripravili med 6. in 15. marcem. Odprtje iger bo v Milanu, zaključna slovesnost pa v Areni v Veroni.
Prihodnje leto bodo poletne olimpijske igre na Japonskem v Tokiu. Leta 2022 bo Peking prvič gostil zimske olimpijske igre, tudi gostitelja naslednjih dveh izvedb poletnih olimpijskih iger po Tokiu sta že bila izbrana. Pariz bo prizorišče iger leta 2024, Los Angeles pa leta 2028.
Pred glasovanjem so še zadnjič predstavniki obeh kandidatur olimpijski družini predstavili svoje prednosti. Švedsko delegacijo je vodila kronska princesa Victoria, v delegaciji sta bila tudi njen mož princ Daniel in predsednik vlade Stefan Löfven. Švedska je kljub svoji bogati športni tradiciji doslej le enkrat gostila olimpijske igre, že daljnega leta 1912 v poletni izvedbi v Stockholmu, zimskih iger pa še ni pripravila.
Tudi iz Italije se je v Lozano odpravil ministrski predsednik Giuseppe Conte, prvo ime po športni plati pa je bil nekdanji sloviti alpski smučar Alberto Tomba, med drugim dvakratni olimpijski zmagovalec.
Italija in Švedska pa nista bili edini kandidatki, vsaj pred leti ne, vendar so sčasoma zaradi različnih razlogov od kandidatur odstopili Kanada s Calgaryjem, Japonska s Sapporom, Avstrija z Gradcem, Švica s Sionom in Turčija z Erzurumom. Slednjo je izločil Mok oktobra lani.
Tako Milano kot Stockholm oziroma Italija in Švedska imata veliko izkušenj z izvedbo velikih tekmovanj in sta v svetovnem vrhu najuspešnejših držav v zimskih športih, je že pred izbiro navedel prvi mož olimpijskega gibanja Bach. Dodal je, da sta popolnoma v skladu z načrti olimpijskega gibanja o ekonomsko vzdržnih, trajnostno usmerjenih in okoljsko osveščenih prirediteljih.
Italija je imela na svoji strani skoraj plebiscitarno javno podporo, zato pa ostaja vprašljivo splošno ekonomsko stanje na Apeninskem polotoku, čeprav so dežele Lombardija, Veneto in Tridentinsko-Zgornje Poadižje med najbogatejšimi v Italiji.
Predvidena proračuna za izvedbo iger sta pri obeh kandidatih zastavljena pri okoli 1,3 milijarde evrov, kar po podatkih Moka predstavlja 20-odstotno znižanje v primerjavi s proračuni iger v Pyeongchangu lani in Pekingu leta 2022.
"To je zgodovinski trenutek in zmaga za vso Italijo. Hvala vsem, ki ste nam verjeli že od začetka, posebej pa prebivalcem regij," je odločitev pospremil italijanski notranji minister Matteo Salvini in dodal, da se bo zaradi OI ustvarilo skupaj za pet milijard evrov prometa ter 20.000 novih delovnih mest.
