Zmagali so tako v moški kot v ženski konkurenci, moški so v finalu s 3:0 premagali Nemčijo, ženske pa s 3:1 Japonsko.
Nemci, evropski prvaki, so bili proti Kitajcem povsem nemočni, osvojili so le en niz, zanj je v dvoboju tretjih igralcev proti Xu Xinu zaslužen najmlajši v ekipi Patrick Franziska, medtem ko sta drugi in tretji igralec sveta Timo Boll in Dimitrij Ovčarov proti Ma Longu in Fan Zhendongu osvojila le nekaj točk.
Nekaj več dela so imele v finalu Kitajke, Japonke so po zaslugi Mime Ito povedle, a so nato Ding Ning, Zhu Yuling in Liu Shiwen le postavile stvari na svoje mesto.
Za Kitajce je bil to 21. naslov v zgodovini, devet zaporedni, prvaki so bili na vseh prvenstvih od leta 2000, takrat so jih v finalu ugnali Švedi. Isto število naslovov imajo tudi Kitajke, ki so bile najboljše četrtič zapored, da njihova serija ni še daljša od serije rojakov, so krive Singapurke, ki so zmagale leta 2010.
V Halmstadu so si pri ženskah tretje mesto razdelili združena Koreja in Hongkong, ki je v polfinalu tudi odščipnil točko Kitajkam, pri moških pa Južna Koreja, ki je z 2:3 izgubila polfinale proti Nemcem, in Švedska (Švedi so na lanskem evropskem prvenstvu izgubili proti Sloveniji).
