Strokovni svet je zakon o športu z nekaj spremembami v prvi obravnavi potrdil, po najmanj tridesetdnevni javni razpravi pa ga bodo potrjevali še v drugi obravnavi. "Imeli smo že zelo veliko usklajevanj v želji, da bi zakon s kar se da širokim soglasjem poslali v javno razpravo in da bi ga imeli poslanci na mizi čim prej. V zadnjem času smo se posvetili nekaj vprašanjem, kot so šport mladih, usposabljanja in postopkom, delovanju in sestavam različnih svetov," je pojasnila Maja Makovec Brenčič.
"Nekateri predlogi, ki smo jih dobili, so si povsem nasprotni, nekaj členov pa je odprtih, kot so zaposlovanja in delovanje gospodarskih družb; slednje zanima predvsem moštvene športe. Sledila bodo še usklajevanja s strokovnim svetom in javnostjo," je povedal Boro Štrumbelj, ki je bil na seji prvič v vlogi direktorja direktorata za šport.
Društva, ki so sofinancirana iz letnega programa športa, naj bi imela neposredno možnost, da se opredelijo kot društva, ki delujejo v javnem interesu. V razpravi so člani sveta izpostavili možnost izboljšav nekaterih členov, kot je opredelitev ustrezne izobrazbe, nad čimer je imel doslej pristojnost strokovni svet. Ministrica je pojasnila, da naj bi za to skrbel akreditacijski svet.
ZGLED IZ NOGOMETA
Izpostavili so tudi predloge za izboljšanje pristojnosti inšpekcije ter vprašljivost določila o prepovedi plačevanja nadomestil pri prestopih športnikov, mlajših od 15 let. Štrumbelj je dejal, da so se pri tem po posvetu s panožnimi zvezami ekipnih športov zgledovali po mednarodnih panožnih zvezah, predvsem Mednarodni nogometni zvezi, ki ima to urejeno na podoben način.
Krčile naj bi se pravice športnikov, saj bi bil po predlogu zakona le kategoriziran športnik upravičen do prilagojenih športnih obveznosti. Ministrica je pri slednjem opozorila, da gre pri srednjih šolah tudi za precejšnjo mero avtonomije izobraževalnih ustanov. Prav tako bo zakon opredeljeval registrirane športnike in ne kategorizirane, kar bo bistveno razširilo število upravičencev do ugodnosti, ki izhajajo iz statusa športnika. Prav tako so predlagali, da bi bil v zakonu določneje opredeljen varuh športnikovih pravic. To funkcijo sedaj opravlja slovenski rekorder v skoku v višino Rožle Prezelj.
"SRAMOTNO NIZKA SREDSTVA"
Pri pravilniku o merilih letnega programa športa, ki so ga tudi potrdili, je šlo večinoma le za redakcijske popravke. Letni program so sprejeli, da bi se šport tudi naslednje leto lahko čim prej sofinanciral iz državnega proračun, vendar so obenem ugotovili, da ni razvojno naravnan. Največ pripomb v razpravi je bilo na dejstvo, da so sredstva za šport iz državnega proračuna, kot je dejal podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Sodržnik, "sramotno nizka".
Tako je želja, da bi se povečala sredstva za športno rekreacijo in za športne objekte (za slednje bo na voljo manj kot milijon evrov, ker ne bo več denarja iz evropskih strukturnih skladov), Sizifovo delo. Morebitna zniževanja sredstev programov za vrhunski šport za prerazporeditve bi povzročilo resno osiromašenje dejavnosti, ki je eden od temeljev prepoznavnosti države zaradi odmevnih športnih uspehov. Za 20.000 evrov so zvišali le sredstva za štipendije za nadarjene vrhunske športnike.
V pripravi sta tudi zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, ki daje podlago za delovanje Fundacije za šport (FŠO), in zakon o prostovoljstvu.
