Vsaj v nekem pogledu je Namibija podobna tudi Sloveniji. V njej živi podobno število prebivalcev, ustavo pa je dobila leta 1990, torej leto prej kot Slovenija. Po vsem drugem se močno razlikujeta. Predvsem je Namibija politično zelo stabilna, kar je v Afriki prava redkost. Poleg tega je ena najredkeje poseljenih držav na svetu in pod velikim vplivom Južne Afrike, vsaj pri ragbiju in kriketu. Vseeno gre za reprezentanco, ki na svetovnih prvenstvih igra obrobno vlogo in nabira izkušnje. Te so verjetno še najpomembnejše pri celi kopici mladih igralcev ragbija na največjem odru tega športa. A kaj potem šele poreči za Damiana Stevensa.
Damian Stevens
"Nikoli si nisem mislil, da bom del te ekipe. Kapetana Jacquesa Burgerja sem gledal še v srednji šoli, zdaj pa z njim treniram na svetovnem prvenstvu."
Zagotavljamo vam, da zanj še niste slišali. Je najmlajši član reprezentance in še zdaleč ni dejaven v profesionalnem svetu ragbija. Je namreč le študent. Stevens je eden največjih upov ponosne države, čeprav bo v Angliji sodeloval le poredkoma. Na prvi tekmi zaradi neizkušenosti ni bil izbran v ekipo, saj bi lahko proti Novozelandcem doživel pravi šok in obenem tudi kakšno poškodbo.
VNAPREJŠNJA ZAPUŠČINA
Drobni Stevens v višino meri le 175 centimetrov in je daleč najnižji član svoje reprezentance, velja pa za enega največjih talentov v državi. Še pred petimi meseci je pridno študiral na Univerzi Western Cape, zdaj pa so se mu uresničile želje po nastopu na svetovnem prvenstvu.
Glede na to, da je igral v vseh mlajših selekcijah v kriketu, je verjetno prej pričakoval vpoklic v tamkajšnjo izbrano vrsto, a tudi v ragbiju je bil vselej na radarju oglednikov in trenerjev, ki za leto 2019 pripravljajo program "zapuščina", ki je bil načrtno ustvarjen za izboljšanje rezultatov in povečanje zanimanja za ragbi.
Dvajsetletni Stevens je obraz te bodoče selekcije. Nekaj novih izkušenj bo zagotovo dobil, saj bo proti Tongi začel na klopi in čakal svojo priložnost, da okusi otoško zelenico na največjem dogodku v svetu ragbija. "Ostajam na realnih tleh, čeprav sem močan tako v glavi kot v srcu," je najprej povedal drobni mladenič in se kasneje dotaknil zadnjih nekaj let svojega življenja: "Nikoli si nisem mislil, da bom del te ekipe. Kapetana Jacquesa Burgerja sem gledal še v srednji šoli, zdaj pa z njim treniram na svetovnem prvenstvu."
Stevens je pozornost vzbudil z dobrimi igrami za svojo univerzo. Je odličen organizator in podajalec, ki spretno spaja napade svoje ekipe, kar je bilo razvidno iz njegovega prvega nastopa za reprezentanco ob zmagi proti Keniji (46:13). Navdušil je vse zbrane trenerje in pokazal, da je iz pravega testa. Predstavnik za medije David van der Sandt je zanj dejal: "Na oko je videti kot 12-letnik, a na njegovih ramenih je zelo stara in izkušena glava."
FAVORITI? ŠE DOLGO NE
Ob prvem nastopu Namibijcev proti Novi Zelandiji je bila aktualna reprezentanca Japonske, ki je pripravila prvovrstno presenečenje proti Južni Afriki. Japonska velja za malo ribo ragbija, medtem ko Namibijo lahko označimo za nekakšen plankton. V 16 tekmah na svetovnih prvenstvih ni slavila zmage, ob tem pa ima razmerje doseženih in prejetih točk tako zelo negativno (158-1032), da je vsak optimizem pred naslednjo tekmo s Tongo skorajda pretiran, če že ne popolnoma brez osnove, kar poudarja tudi Stevens: "Smo država z 2000 registriranimi igralci ragbija, zato je težko govoriti o tem, da bomo na tem tekmovanju močno konkurenčni."
David van der Sandt
"Na oko je videti kot 12-letnik, a na njegovih ramenih je zelo stara in izkušena glava."
Kakorkoli že, če obstaja minimalna možnost za zmago v skupinskem delu, bi bila ta možna zgolj proti Tongi ali Gruziji. A pred resnico si nihče ne zatiska oči. Vloga favoritov Namibiji na tem prvenstvu ne bo pripadla proti nobeni reprezentanci. Morda bo drugače leta 2019, ko bodo mladeniči že postavljali zapuščino.
