Domačini svetovnega prvenstva proti prav tako na neki način domačinom svetovnega prvenstva. Tako se glasi le eden od mnogih nazivov pred današnjim večernim spektaklom med Anglijo in Walesom. Uradno je največji dogodek v svetu ragbija označen kot angleški, a tudi v Walesu, natančneje v Cardiffu, je eno od prizorišč tekmovanja (stadion Millennium), ki pa bo na današnji dan povsem mirovalo. V slovitem domu ragbija, kot angleška reprezentanca pravi londonskemu Twickenhamu, pa bo prava norišnica. Ne verjamete?
NIKOLI NE BO UMRLO
Pa bi mogli. Sploh če se boste oprli na izjave priznanega kolesarja, ki pa pride na vrsto nekoliko pozneje. Pivo bo zagotovo teklo v rekah, ne samo v potokih. Dvoboj je bil razprodan od samega začetka prodaje kart. Na njem boste prostor dobili le, če boste na črnem trgu odšteli nesramne količine denarja, vse v upanju, da vam kateri od srečnežev z dragocenim kosom papirja le tega tudi odstopi. Že v medijih je zaznati težko verjeten paradoks, saj skušajo omiliti ozračje pred največjim spopadom dveh gorečih rivalov v zgodovini, ki se zavedata, da bi lahko bil poraz usoden za nadaljevanje prvenstva, ko bosta morali obe reprezentanci igrati še z močnimi Avstralci.
Tako lahko govorimo že o 'dnevu D' prvenstva v zgolj drugem krogu tekmovanja v skupini A. Valižani bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da premagajo sosede, ki so v vlogi rahlih favoritov. "Angleži so vedno trd oreh na Twickenhamu," je uvodoma povedal zdajšnji kolumnist za Telegraph in nekdanji reprezentant Walesa Jonathan Davies. "Ta tekma našemu narodu pomeni vse, to je največ, kar lahko ragbi ponudi. Vsi si nadvse želimo zmage nad Angleži. Rivalstvo nikoli ne bo umrlo," je strasti nekoliko razvnel nekdanji reprezentanc, ki je poudaril še posebnost obračuna v domu ragbija: "Mislim, da je še bolje, če premagamo Anglijo na Twickenhamu. To bi bil pravi udarec zanjo."
POLEMIKE ZARADI OČETA IN SINA
Valižani so v mislih pri tekmi že od samega žreba, torej od 3. decembra leta 2012, nekaj podobnega pa se v glavah plete Angležem, ki so imeli vmes dovolj drugih težav. Še največjo pri selekciji ekipe za današnjo tekmo. Na udaru je bil predvsem trener izbrane vrste Anglije Stuart Lancaster, ki je moral odgovarjati na vprašanja o nepotizmu v vrstah ekipe z grbom rdeče vrtnice na prsih.
Polemike je povzročila vključitev Owena Farrella na mesto "desetice" namesto Georga Forda. Še posebej ker je trener obrambne vrste Andy Farrell, oče 24-letnega Owena. "Za božjo voljo, gre za kolektivno odločitev," je takoj ovrgel namigovanja Lancaster, ki je razložil tudi, kaj vse se dogaja na sestanku pred končno selekcijo prve petnajsterice, ki mora biti oddana nekaj dni pred tekmo. "V odločitev smo vpleteni štirje, sedimo v pisarni in oblikujemo ekipo. Vsak odda svoje mnenje, na koncu pa sem za odločitev pristojen jaz. Včasih pride do kresanja mnenj, a ko zapuščamo pisarno, moramo biti enotni. Tako je bilo tudi v tem primeru," je še povedal 45-letnik, ki nikoli ni igral na svetovnih prvenstvih niti na drugih pomembnejših mednarodnih tekmah. Kakorkoli se bodo menjave za obe ekipi izšle, pa to ne bo preveč vplivalo na ozračje na twickenhamski "utrdbi".
TEŽKO OSVOJLJIVA TRDNJAVA
To bo že enajsto srečanje reprezentanc v zadnjih sedmih letih. Pred to tekmo sta ekipi povsem izenačeni s petimi zmagami in tudi tokrat ne bi mogli podeliti vloge favorita, če ne bi šlo prav za največji dogodek v svetu ragbija, ki ga gostijo Angleži. Prav tako ne bi bili favoriti, če bi se igralo kje drugje kot na legendarnem z 82.000 sedeži posejanem objektu, kjer so domačini še težje premagljivi. V zadnjih 35 letih so zmagali na kar 16 dvobojih od 20. Valižani so sicer zmagali štirikrat, a zadnjič pred tremi leti, zato je uspeh vsaj malce ostal v mislih nekaterih Valižanov, ki so še vedno v reprezentanci. Zadnji izenačen obračun na Twickenhamu sega celo v leto 1968. Skupna statistika v domu angleškega ragbija je 29 zmag domače ekipe ob 13 valižanskih, medtem ko se je sedem obračunov končalo z izenačenim rezultatom. Današnja tekma bo tako jubilejna 50. na Twickenhamu in 127. v zgodovini teh dveh rivalov. Skupni izid v zmagah je še kako tesen, saj ima Anglija le dve zmagi več od Walesa (58:56).
MRTVO PIJA ALI NE?
Čaka nas torej pravi spektakel tako na zelenici kot na tribunah. Tam se bo razpletlo še celo več zanimivih zgodb kot na razriti trati, k čemur prispevajo tudi mnogi znani obrazi otoškega športa. Mednje spada eden najboljših kolesarjev v vožnji na čas Geraint Thomas. "Če bi tekmoval v Richmondu (svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu, op. p.), bi tekmo gledal na prenosnem računalniku. Nekaj bi si že izmislil," je povedal valižanski kolesar, ki je na svojo srečo tekmovalno sezono že končal.
Zato bo zdaj na poseben način obeležil svoj obisk tekme med Anglijo in moštvom svoje domovine. Med odmorom je izgubil kolesarsko formo in pridobil nekaj drugega. "Že teden dni ne kolesarim. Recimo da sem preveč utrujen po dolgi sezoni. Zato pa se dvigam v pivski formi, ki se hitro vrača. Še posebej s tem dogodkom. V soboto bom v polni formi," z besedami okoli pivske razpoloženosti ni skoparil kolesar Skya Thomas. Kot kaže, sta goreč obračun rivalov in pivska taktika pred pomembnim obračunom pretehtala nad vsem drugim, tudi nad koncem sezone v kolesarstvu, ki ga je prekinil prej, kot bi ga lahko: "Ni imelo smisla predolgo vztrajati. Zdaj bom lahko vsaj gledal ragbi. V Londonu bom ostal eno noč, zato moram najti pravi kompromis. Na eni strani bi bilo ob porazu bolje, če bi bil mrtvo pijan, ampak na drugi bi se rad spomnil zgodovinskega uspeha."
Valižan je nekoliko pozneje le prišel do ultimativne rešitve ob spremljanju dvoboja. "Najboljša pot je zagotovo, če do polčasa še nekako 'varčujem' s pitjem, če bo šlo vse k vragu, pa začnem piti kaj močnejšega," je še pristavil Valižan, za katerega ne vemo, ali naj mu verjamemo na besedo ali ne. Kakorkoli že, Anglija proti Walesu je spektakel, ob katerem bo marsikaj pozabljeno in dovoljeno. Do 21. ure bo precej več veseljačenja kot po tekmi, ko bo za poražence sledil čas za razpravo. Če bo vzdušje resno pri trenerjih in ekipi, pa se ni bati za navijače, ki bodo, če bodo sledili Thomasovi taktiki, le stežka napravili kakšno resno analizo.
