Nisem več zaposlena v vojski

Na uredništvo je poklicala tudi nekdanja odlična biatlonka Tadeja Brankovič Likozar, ki je zatrdila, da podatki, zapisani v članku, ne držijo. »Nisem več zaposlena v javni upravi, v vojski, kot ste zapisali v članku,« je dejala Tadeja. No, v članku smo eksplicitno zapisali, da so podatki povzeti po spletni strani Olimpijskega komiteja Slovenije in da je bila stran nazadnje osvežena marca 2015. Novejših podatkov nismo imeli. "Od aprila letos nisem več zaposlena v vojski," je dejala Brankovičeva je zatrdila tudi, da je v sezoni 2010/2011, še v letu 2011, izpolnila mednarodno normo v biatlonu, ki je pogoj za zaposlitev v državni upravi. "S tem sem bila po kriterijih upravičena do zaposlitve v letu 2012. Potem pa sem bila noseča in nosečnost se šteje enako kot poškodba, kar pomeni, da sem bila tudi vnaprej upravičena do zaposlitve," je še povedala Brankovičeva.

Tadeja je sama dejala, da je bila zaposlena do aprila 2015. Drugega otroka je povila maja 2012, kar naj bi ji zadostovalo za zaposlitev v državni upravi še za leto 2013 oziroma v skrajnem primeru do maja 2014. Kako pa je bilo potem do aprila 2015?

"Povedala bi še nekaj," je nadaljevala Tadeja. "Nikoli nisem bila podjetnica in sama nikoli nisem imela trgovine s športno opremo. Res pa je, da je trgovina nosila moje ime. Zato je nesramno, da o meni pišete, da dobivam državno žepnino," je govorila Tadeja. Nekdanji odlični biatlonki seveda verjamemo na besedo, da nikoli ni bila lastnica trgovine s športno opremo, dejstvo pa je, da je junija 2011 postala samostojna podjetnica in poslovni subjekt Storitve v športu, Tadeja Brankovič Likozar, s. p., posluje še danes, čeprav ima blokiran transakcijski račun.

Če smo Tadejo z našim člankom prizadeli, se ji opravičujemo, čeprav ne moremo mimo dejstev, ki smo jih zapisali. V omenjenem članku smo posebej poudarili svoje strinjanje s tem, da država skrbi za vrhunske športnike, in željo, da bi jim država namenila več denarja, toda hkrati se zavzemamo za to, da naj bo denar, ki ga država namenja športu, razdeljen pošteno in transparentno.
Ob tem ne obtožujemo športnikov, niti nekdanjih niti uspešnih, da so zaposleni v državni upravi. Izkoristili so pač možnost, ki jo imajo, in ohlapne kriterije. Zagotovo pa bo moral na tem področju nekaj narediti Olimpijski komite Slovenije, ki se sicer bori za to, da bi bilo čim več športnikov zaposlenih v javni upravi, vendar z ohlapnimi kriteriji hkrati omogoča, da davkoplačevalci plačujemo upokojence, podjetnike, trenerje v tujini, bogataše in rekreativce.

ČUFARJEVA: Z JOGO NISEM ZASLUŽILA SKORAJ NIČ
Odzvala se je tudi nekdanja odlična športna plezalka Martina Čufar, poročena Potard, ki živi v Franciji: "Ponavadi ne berem vaše spletne strani, a mi je prijatelj poslal link ... Rada bi, da se mi opravičite za vaše nepreverjene informacije o mojem delu v Franciji. Zapisali ste: 'Kaj pa nekdanja odlična športna plezalka Martina Čufar Potard, ki se je poročila v Francijo in tam tudi živi. In tam živi od svoje šole plezanja, je vodnica v gore in se ukvarja z jogo. In slovenska država ji za vse to velikodušno nameni še nekaj evrov – okoli 15.000 evrov na leto. Mar ne bi bilo bolje, da bi ta denar dali tistemu, ki ga potrebuje?'
V pojasnilo: v Franciji nimam nobene šole plezanja in tudi ne vodim po gorah, ker nisem gorski vodnik. Jogo sem nadomeščala največ desetkrat in zaslužila skoraj nič ... Tako da mi je glavna podpora še vedno Slovenska vojska in za njih opravljam vse dolžnosti, ki jih zahtevajo od mene, zato se redno vračam v Slovenijo. Prav tako izpolnjujem vse pogoje, imam mednarodni razred po kategorizaciji OKS, res pa je, da od leta 2006 ne tekmujem več v svetovnem pokalu, udeležim pa se vseh vojaških tekem. Treniram res manj, zaradi dveh malih otrok, a vsako prosto minuto grem plezat, trenirat ... Plezam v skalah, treniram v vojašnici v Chamonixu, in lahko rečem, da ima zaradi mene slovenska gorska šola dobre odnose s francosko gorsko šolo, tako da nekako skrbim za promocijo Slovenije in SV v tujini. Samo toliko. Vem, da nisem idealen primer športnika, zaposlenega v vojski, a ko so napisane laži, me pa zjezi."