Po približno dveh urah zanimive vožnje iz Ljubljane nas je v Pliberku pričakal moderni objekt, tako imenovana arena Jufa, ki je bila v pričakovanju dvoboja Posojilnice Dob in ACH Volleyja nabito polna. In pričakal nas je tudi vonj po številnih mesnih dobrotah, ki so jih pripravljali pred vhodom, ter mrzlo pivo, ki so si ga z veseljem privoščili tako Avstrijci, ki so vajeni takšnega spremljanja športnih prireditev, kot Slovenci, za katere je gledanje tekem v takšnem vzdušju nekaj novega.
KONCLJA VS KONCLJA
Na nasprotnih straneh mreže smo lahko v polfinalu spremljali tudi dvoboj bratov Koncilja. Starejši Danijel je nepogrešljivi član Posojilnice Dob in je prispeval levji delež k zmagi svoje ekipe, mlajši Mario pa brani barve Ljubljančanov. »Pred tekmo sva se malo pohecala, toda med tekmo sva na to pozabila, osredotočila sva se na svojo igro in videli smo, da sem bil tokrat jaz zmagovalec (smeh). Na tribunah so naju spremljali tudi mama, sestra, dva prijatelja, prišlo je tudi Mariovo dekle. Meni je to, da je družina prišla od daleč, največ pomenilo,« je po tekmi povedal starejši Danijel.
S tem se ne želimo obregniti zgolj ob (pre)malo navijačev na tribunah, temveč ob pomanjkanje takšnih športnih praznikov. Kar je prejšnji konec tedna vsekakor bil. Ne le zaradi omenjenih dejavnikov, na tribunah smo lahko opazili navijače vseh starosti, ogromno je bilo družin, ki so s seboj pripeljale svoje malčke. Ti so se veselo družili ob igrišču, če jih tekma že ni tako zelo zanimala, nekateri so imeli s sabo lego kocke, okrog katerih so se zbrali najmlajši, tisti nekoliko bolj izkušeni, z nekaj sivimi lasmi, pa so skrbeli za izjemno vzdušje na tribuni. Ne le rumeno-modri vikingi z bobni, ustvarjanju hrupa se je pridružil možakar, ki je v kombinaciji z vrtalnim strojem in ragljo ustvarjal moteč hrup predvsem za nasprotnika.
A vse to je del odbojkarske folklore, ki je v Pliberku prisotna že nekaj časa. "Lepo je igrati pred tako množico navijačev, so izjemno zvesti. Vesel sem, da so za ACH Volley prišli navijat tudi oranžni zmaji. Priznati moram, da je ob koncih tedna, ko igramo tukaj, stvar podobna, seveda pa vse skupaj še narašča s takšnimi tekmami in končnico državnega prvenstva," je vzdušje opisal Luka Slabe, ki je mogoče tokrat še za odtenek bolj čustveno spremljal igro svojih varovancev in polno dvorano spodbujal k navijanju, ko je bilo to potrebno.
Ekipa ACH Volley je namreč v Pliberku pokazala dober obraz, predvsem izjemno borbenega, k čemer je pripomoglo tudi vzdušje. Čeprav dvorana z izjemo nekaj slovenskih navijačev za oranžne zmaje ni stiskala pesti, pa so se in smo se včasih počutili kot doma, kot v Sloveniji. Ne le dvojezični napovedovalec, ki je z vzkliki "Dajmo naši" mislil na avstrijske predstavnike, svoje je dodala še tipična narodnozabavna pesem Na Golici, ki so jo na navdušenje polne dvorane zavrteli ob vsaki točki za osvojitev niza. Avstrijski seveda.
"Mislim, da v nobenem elementu nismo razočarali, igrali smo dobro, manjkal nam je Roberts, toda to ne sme biti izgovor. Naša šibka točka je bil napad iz cone štiri, tam smo iskali prave rešitve, toda razpoloženega igralca ni bilo," je svoje misli strnil trener oranžnih Bogdan Kotnik. Na koncu so si Ljubljančani okrog vratu nadeli bronasto kolajno, slovaško Myjavo so brez večjih težav odpravili s 3:0, zdaj pa so vse misli že usmerjene v končnico državnega prvenstva.
