Čeprav vsaj na lokalni klubski ravni slovensko kolesarstvo zaradi šibkega finančnega vlaganja ne more tekmovati med elito, pa najboljši kolesarji s sončne strani Alp že vrsto let dokazujejo, da spadajo na sam vrh.
O tem pričajo tudi mednarodne lestvice, na katerih je Pogačar, najboljši na svetu po izboru revije Velo Magazine, prvi kolesar sveta neprekinjeno od septembra 2021, Slovenija pa je po seštevku prvih osmih kolesarjev redno zasidrana med prvo trojico.
Do stotice že v 2025?
Največji sveženj točk je zbral Pogačar, edinstveni kolesar, ki lahko zmaguje tako na enodnevnih klasikah, med njimi na tlakovcih ter po makadamu, kot tudi na tritedenskih preizkušnjah. Po sanjski sezoni 2024 kani to v 2025 početi v njemu tako ljubi mavričasti majici svetovnega prvaka, kar prinaša zgolj dodaten motiv v že tako sijajni karieri gorenjskega volka.
Po vsega šestih sezonah v svetovni seriji ima Pogačar na svojem računu 88 zmag oziroma nekaj manj kot 15 na leto. Če bi presegel stotico v 2025, bi bilo to najmanjše presenečenje, večje pa zagotovo, če bi neponovljivo sezono 2024 s 25 zmagami ob vsega 58 dneh na kolesu presegel.
Skrbno zasnovan Pogačarjev koledar dirk prihodnje leto predvideva nastope tako na največjih enodnevnih klasikah kot na dveh grand tourih, predvidoma bosta to dirka po Franciji in Španiji, ki je v karieri 26-letnik še ni osvojil. Z zmago na Vuelti bi lahko postal osmi kolesar v zgodovini z zmagami na vseh tritedenskih preizkušnjah.
Velika cilj za slovenskega športnika leta bosta tudi spomenika Milano-Sanremo in Flandrija ter branjenje naslova svetovnega prvaka v Ruandi konec septembra. A glavni cilj ostaja julijska dirka po Franciji, kjer bo lovil četrto zmago (2020, 2021, 2024).
Pogačar brez šibkosti ni v isti kategoriji
Po izjemni sezoni 2024 so o Pogačarju spregovorili nekateri njegovi tekmeci. Francoz Romain Bardet je med drugimi na prireditvi za kolesarja leta, kjer je glavno nagrado v žep pospravil prav Pogačar, spregovoril o prevladi Slovenca v svetovni seriji.
"Je tako prevladujoč, da je težko razložiti. Toda ne izgubljam veliko časa pri iskanju razlogov. Čeprav sem del te karavane, imam včasih občutek, da nisem njegov tekmec," je dejal Bardet.
Izkušeni Francoz je dodal, da je Pogačar začel oziroma izpolnil svoj potencial: "Očitno ni vedel, kako pravilno trenirati. Zdaj ve. Sestavil je potencial, ki smo ga videli ob prvih dveh zmagah na Touru. Iskreno, nismo v isti kategoriji kot on."
Čeprav je v poklicnem kolesarstvu vse več specializacije, je prav Pogačar tisti, ki je na novo definiral meje mogočega pri raznovrstnosti. Sposoben je zmagati po treh tednih naporov in več kot 50.000 višinskih metrih ter na belgijskih tlakovanih enodnevnih klasikah, ki sicer ustrezajo diametralno različnim kolesarjem.
Pogačar nima več šibkih točk. Če mu je nekoč povzročala težave visoka nadmorska višina, ali pa morebiti vročina in način prehranjevanja, zdaj temu ni več tako. Večji napori in načrtno izčrpavanje ostalih ekip mu po spremembi režima vročinskega treninga in menjavi trenerja ne prideta več do živega.
Šibkosti bodo skušali izpostaviti tudi organizatorji Toura, saj so za prihodnje leto traso sestavili iz vseh delov cest, na katerih je Pogačar leta 2021, 2022 in 2023 doživljal krizne trenutke.
A četudi se zdi, da bo Danec Jonas Vingegaard tempiral formo zgolj za Tour in bosta tam tudi Roglič in vse boljši, a vnovič poškodovani, Belgijec Remco Evenepoel, si je na vrhu zmagovalnega odra težko predstavljati koga drugega kot Pogačarja.
Rogličev cilj ostaja Tour, a še pred tem na Giro
V kolikor bi Roglič na Touru premagal Pogačarja, bi izpolnil svoj velik cilj, ki je skozi vsa leta izjemnih predstav ostal neizpolnjen. Kisovčan zasleduje zmago na edini preostali tritedenski dirki, ki mu še manjka, a to iz leta v leto postaja težja naloga.
V svoji drugi sezoni v dresu ekipe Red Bull-BORA-hansgrohe bo posledično zasledoval tudi druge uspehe, najprej z dirko po Italiji, kamor se vrača po slavju leta 2023 in nepozabnih Svetih Višarjah. Z ambiciozno avstrijsko-nemško zasedbo je prepričan, da sta lahko dva tovrstna tritedenska cilja združljiva, obenem pa ne zapirata vrat ob koncu sezone, v kolikor bi Zasavcu spodletelo na Touru.
Rogliča bo kot zvesta senca na dirkah spremljal Jan Tratnik, ki je zamenjal delodajalca in za sabo pustil ekipo Visma-Lease a Bike. Podobno bo svojega kapetana Pogačarja na večini dirk spremljal Domen Novak, sicer vse bolj cenjeni motor emiratov, ki se mu obeta prvi nastop na Touru.
Deveterica v svetovni seriji, pri ženskah le Žigart
Pri Bahrain-Victoriousu bodo letos tekmovali trije Slovenci, ob Mohoriču in Matevžu Govekarju bo razred višje "prestopil" še Žak Eržen. Glavno rezultatsko breme bo vnovič na Mohoriču, ki cilja predvsem na spomladanske klasike.
V svetovni seriji kolesarstva bo z novo dvoletno pogodbo še nekaj časa Luka Mezgec pri Jayco-AlUli. Izkušeni in cenjeni Kranjčan bo še naprej pomemben člen pri vzpostavljanju sprinterskih vlakov za svoje kapetane, obenem pa bo delil izkušnje mlajšim kolesarjem. Deveti slovenski član svetovne serije bo Gal Glivar, ki bo v naslednjih dveh sezonah član Alpecin-Deceunincka.
Med žensko elito bo edina slovenska predstavnica Urška Žigart, a v novem delovnem okolju, saj se je slovenska kolesarka leta 2024 pridružila zasedbi AG Insurance-Soudal. Pred tem je imela v dresu ekipe Liv AlUla Jayco za sabo svojo najboljšo sezono doslej ter zelo dober nastop na SP v Švici, trend pa bo skušala nadaljevati v novi sredini.
Na poklicni kontinentalni ravni bosta dirkali Eugenia Bujak in Špela Kern v dresu Cofidisa, ki si sicer obeta številna posebna povabila za največje dirke v sezoni.
