Kolesarski svet žaluje, umrl je eden največjih vseh časov. Medtem, ko dandanes vse prelahko razmetavamo z besedo legenda, je bil Belgijec Rik Van Looy prav to. Legenda, ikona.
S 367 profesionalnimi zmagami na cesti je na drugem mestu večne lestvice, pred njim je le rojak Eddy Merckx. Je tudi prvi, ki mu je uspelo zmagati na vseh petih monumentih. Nekaj, kar je kasneje uspelo le še rojakoma Merckx in Rogerju De Vlaemincku. Možje za vse letne čase, možje za vse terene.
Cesar Herentalsa je bil eden od vzdevkov, Kralj klasik drugi. Konec petdesetih in v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je slavil na praktično vsaki omembe vredni enodnevni dirki, ob tem pa je zbral še 37 etapnih zmag na Touru, Giru in Vuelti. Trikrat je dobil pekel severa, dvakrat je osvojil mavrično majico in še bi lahko naštevali.
Njegova kariera je bila stisnjena med dve drugi belgijski kolesarski legendi, Rika Van Steenbergena in Merckxa, urbana legenda pa pravi, da je prav zaradi prvega tudi zaplul v profesionalne vode. Ko je namreč v domačem kraju na kolesu razvažal časopis, naj bi ga sosedje zaradi podobnega imena zbadali s slovitim predhodnikom. In iz tega zbadanja se je rodil Rik II. Rik II., ki je po dosežkih presegel Rika I.
Umrl je dva dni pred 91. rojsnim dnevom.
