Morda to ni bila povsem mirna plovba, a zdelo se je, da ima vseskozi vse pod nadzorom in da tudi po tistem velikem zaostanku za Benom O'Connorjem ni zganjal panike, temveč potrpežljivo zmanjševal prednost in lomil odpor Avstralca. Napadal je s kalkulatorjem v rokah.
Skrbi je sicer povzročal načeti hrbet, ki pa je vendarle zdržal vse napore tritedenske dirke. Na koncu je za nekaj strahu poskrbel še tisti želodčni virus, ki se je pretihotapil v nemško ekipo. Ko je stanje postalo sranje. Dobesedno. Kolesarji Red Bulla so si v zadnjih dneh podajali kljuko stranišča, zadnji dan tudi Rogla: »Tudi jaz sem šel že v nedeljo že več kot dvajsetkrat na stranišče. A bil sem že predaleč, moral sem dokončati delo. Je, kar je. Kot sem rekel, nočem preveč govoriti o tem.«
Minilo je pet let, odkar je na trgu Cibeles v Madridu v družbi Alejandra Valverdeja ter Tadeja Pogačarja stal na zmagovalnem odru in je ob koncu tritedenske dirke prvič zadonela Zdravljica. Kdo bi si takrat mislil, da jo bomo v naslednjih letih še tolikokrat poslušali. Takrat smo sicer že vedeli, da imamo dva konja za dirko, toda to, kar je sledilo v naslednjih letih, je preseglo pričakovanja tudi tistih največjih optimistov.
Naravnost neverjetno zveni podatek, da so od zadnjih 16 tritedenskih dirk jih več kot polovico dobili slovenski kolesarji. Slovenska kolesarja. Roglič – Pogačar 5:4. Letos sta dobila vse tri. Slovenski hat-trick. S tem se lahko pohvali le malo držav. Francija, Španija, Velika Britanija in Slovenija. To je to, to je seznam.
