Ob pogledu na profil današnje etape se je porajalo vprašanje pobeg ali skupinski sprint? Sprint. Sprinterji bržkone zadnje priložnosti niso želeli izpustiti iz rok. Glavnina je kakšnih 40 kilometrov pred ciljem prestavila v brzino višje in prednost četverice ubežnikov je začela hitro padati. Na čelu se je postavila ekipa Alpecin Deceuninck, ki je delala za Kadena Grovsa. Medtem, ko Wout van Aert doma celi rane, je Groves zdaj novi nosilec zelene majice. Pokazal je, da je pristala na pravih ramenih. V Santanderju, ki je cilj Vuelte nazadnje gostil leta 2003, ko je do zmage poletel Alessandro AleJet Petacchi, je Groves zanesljivo dokončal delo in prišel do tretje etapne zmage na letošnji Vuelti. V boju za visoka mesta v skupnem seštevku je po drugi strani zavladalo premirje. Vsi glavni favoriti so v cilj prišli v času zmagovalca. Ben O'Connor ostaja v rdeči majici, toda Primož Roglič mu diha za ovratnik.
Že zaključek drugega tedna je nakazal, da bo O'Connor težko odbil napade tekmecev in zadržal prednost. Na začetku zadnjega tedna so se hitro razblinili še zadnji dvomi. Torkova etapa je bila zanj ura resnice, Lagos de Covadonga pa klanec resnice. Če je želel O'Connor zadržati vsaj manjše možnosti za zmago na Vuelti, je vedel, da mora biti dober na Lagos de Covadonga. Ni bil, vsaj ne dovolj dober, je pa bil še ravno dovolj soliden, da se je obdržal v skupnem vodstvu.
Majica vodilnega ti pregovorno da nekaj dodatne energije in morda je prav teh nekaj dodatnih džulov pomagalo, da se je O'Connor v torek na Lagos de Covadonga zadržal v rdeči majici. S konicami prstov se je obdržal v "maillot rojo", toda zdi se, da se je zdaj tudi sam vdal v usodo in je le še vprašanje časa, kdaj jo bo moral predati. Morda že v četrtek, najkasneje pa v petek. »Še vedno imam rdečo majico in poskušal bom čim bolj uživati, saj nisem prepričan, da bo še dolgo trajalo. Verjetno jo bom v sredo še obdržal, morda tudi v četrtek ...« je Avstralec dejal po torkovi etapi, ko je zaradi šuma v komunikaciji zamudil na podelitev in pokasiral denarno kazen. Da je tekom današnje etape užival v rdeči majici sicer dvomimo. Kolesarje je namreč tekom dneva pogosto pral dež, Avstralec pa je zmrzoval in bentil že dan pred tem.
Primožu Rogliču se po drugi strani ne mudi v rdečo majico. Vse dodatne obveznosti, ki jih le-ta prinaša, rade volje prepusti šest let mlajšemu Avstralcu, ki jo nosi že vse od tistega pobega v šesti etapi.
A dvomov, kdo je favorit številka ena za končno zmago, ni. Pred vstopom v ciljno ravnino dirke je Roglič v sijajnem položaju. Rdeča majica je na dosegu roke, pred zdaj bržkone največjima tekmecema Enricom Masom in Richardom Carapazom pa ima lepo prednost. Povedano drugače, še štiri etape ga ločijo do četrte zmage na španski dirki.
Četrtkova 18. etapa bo znova razgibana, se pa ne bo končala z vzponom, temveč s spustom.
