V nedeljo je nizozemska televizija NOS predvajala dokumentarec, ki ponuja vpogled v zakulisje sladko-grenke francoske avanture Jumbo-Visme. Od blizu in zelo osebno. Posneli so 400 ur materiala, na koncu so vso dramo stlačili v dobro uro. Zanimivih segmentov ni manjkalo, najboljše oziroma najbolj zanimivo pa je prišlo na koncu. Po uri resnice na pobočjih La Planche des Belles Filles, ko so se sanje nizozemske ekipe sesule v prah in ko sta v rumeno-črnem taboru zavladala šok ter nejevera. Niso mogli verjeti, da so izgubili dobljeno dirko, niso mogli dojeti, kaj se je zgodilo. Zgodil pa se je Tadej Pogačar. J*beni Pogačar, kot je dejal Tom Dumoulin, eden glavnih protagonistov dokumentarca.
Pogačar, ki je z življenjsko predstavo na 36 kilometrov dolgi uri resnice pridobil slabi dve minuti v primerjavi z devet let starejšim rojakom. In mu pred nosom zaloputnil vrata raja. »Ne morem verjeti. Dve minuti. To je ogromna razlika. V 36 kilometrih. Morali bodo izračunati, kakšna moč je potrebna za kaj takšnega. To je kolesarstvo na povsem drugi ravni. Enostavno ne morem razumeti. Če lahko tako kolesariš, potem bi moral z eno nogo dobiti vsako etapo. Rečeš »grem« in greš ter zmagaš. Kaj, za vraga, so storili?« je Roglič delil prve vtise s šefom ekipe Richardom Pluggejem.
Premagal nas je rudar
Ni bil Zasavec edini, ki je zaman iskal odgovore na vprašanja, kaj se je zgodilo. »Premagal nas je nekdo, ki se na kolesu drži kot rudar. Ne morem dojeti, kako je lahko … Pojma nimam, kako, za vraga, bi šel lahko sam še minuto in pol hitreje,« je bil šokiran Tom Dumoulin, svetovni prvak v vožnji na čas iz leta 2017, ki je tisto soboto za Pogačarjem zaostal minuto in 21 sekund.
Nekateri menijo, da so Dumoulin, Roglič in preostala rumeno-črna druščina s svojimi besedami vrgli senco dvoma na Pogačarjevo življenjsko predstavo. Kakorkoli že, dokumentarec, ki je »must see« za vse prave ljubitelje kolesarstva.
