Hvastija: Primož je dokazal, da ko nekaj obljubi, to drži

Hvastija, zdaj športni direktor Kolesarske zveze Slovenije in selektor mlajših članov, nekdaj pa izvrsten kronometrist, je med drugim dejal, da Roglič nadaljuje z nizom presenečanja in da še vedno ne vemo, kje so mu meje.

Vožnja in hladnokrvnost Zasavca sta bila po zgodovinskem srebru večino časa v ospredju pogovorov v slovenski reprezentanci. Prav vsi so bili začudeni, kako sproščen je bil Roglič, kako ga nič ni moglo vreči iz tira.

Hvastija, ki je z 11. mestom leta 1998 na Nizozemskem postavil najboljši slovenski rezultat v uri resnice na SP, šele leta 2009 je ta dosežek izboljšal Janez Brajkovič na prvenstvu v Mendrisiu, je opozoril, da je imel Roglič Bergen v mislih od začetka sezone v glavi in to je bil ključ do končnega uspeha. "Primož je dokazal, da ko nekaj obljubi, to drži. Ravno zato njegove obljube veljajo."

Nekdanji odlični kronometrist je o tem, kaj kolesar potrebuje, da je dober v vožnji na čas, povedal: "Zagotovo je nekaj v preddispozicijah, potem pa trdo delo in dnevna forma. Ter način, kako prideš do prvenstva, kronometra. Ko se obrača, se obrača na vseh mogočih podlagah. Dejstvo je, da je dnevna forma nujno potrebna, brez tega ne gre nikamor."

Čeprav v Sloveniji nimamo pokritega oziroma dostojno urejenega dirkališča, slovenski kolesarji v vožnji na čas dosegajo izjemne rezultate. Janez Brajkovič je bil v tej kolesarski disciplini izjemen, brez dirkališča odlične rezultate v vožnji na čas dosegata Primož Roglič in Jan Tratnik, tudi mladinec Nik Čemažar in mlajši član Izidor Penko sta na Norveškem pokazal potencial v uri resnice.

Je res, da nimamo "pravih" kronometristov, ker v Sloveniji nimamo rešenega velodroma?

"O tem smo se pogovarjali pred desetimi leti. Medtem velodroma nismo pokrili, dobili pa smo nekaj kronometristov. Če je sreča mila, potem se da brez velodroma. Zagotovo je velodrom tisti, ki naredi selekcijo, ki pri mladih kolesarjih lahko pokaže, kdo kam sodi, kdo je za to rojen. Ob analizi kronometra Nika Čemažarja smo ugotovili, da je največ izgubil na začetku, v prvih štirih, petih kilometrih. Fantje, ki prihajajo z dirkališča ali ciklokrosa imajo start. Od začetka gredo na vso moč. Dirkališče bi verjetno na dolgi rok omogočilo večji izbor talentov," razmišlja Hvastija.

Podobnega mnenja je tudi selektor mladincev Andrej Cimprič, ki vsako dirko in nastop podrobno razdela. "Nekaj je v tipu kolesarja, ali si hiter, ali si se sposoben 'zakisliti'. Kolesarji, ki to niso v glavi, ne startajo tako hrabro. Kako bi to popravili? Verjetno smo spet pri uganki, da nimamo dirkališča. V mladih letih se na dirkališču te sposobnosti razvijajo, ta občutek za start, za hitrost."