Včeraj slon, jutri metulj

Bil je to neobičajen prizor, s svojimi 186 centimetri je bil na strmih klancih pogosto videti kot slon v trgovini s porcelanom. A štiriindvajsetletni moštveni kolega Luke Mezgeca se je dobro držal, pa čeprav je bil na asturskih klancih nemalokrat oziroma pogosto tudi osamljen, obkrožen s »sovražniki«, ki so se še predobro zavedali, da mu morajo pribiti precej več kot pa poldrugo minuto, kolikor je za vodilnim Arujem zaostajal pred začetkom včerajšnje etape.

Tudi včeraj, ko je kolesarje za zaključek gorske trilogije čakalo sedem kategoriziranih vzponov, med drugim je bil na meniju za veliki finale oziroma kot pika na i še vzpon na brutalni Alto Ermita de Alba, so ga poskušali zlomiti, a Metulj iz Maastrichta, kot se glasi vzdevek Dumoulina, se ni dal. Držal se je glavnih tekmecev, ko so zaostajali tudi takšni asi, kot je denimo Alejandro Valverde, je njegova glava še vedno štrlela iz skupine glavnih favoritov. Da je trpel, najbrž ni treba govoriti, a zlomiti ga niso uspeli, šele kilometer pred ciljem, ko se je cesta nagnila za reci in piši trideset stopinj (!), so mu Rodriguez, Aru in druščina lahko malce pobegnili, v cilj pa je prišel s polminutnim zaostankom.

Po današnjem – zasluženem – dnevu počitka sledi ura resnice, slabih 39 kilometrov dolgi posamični kronometer, ko bomo dobili odgovor, ali so slabe dve minuti, ki so mu jih pribili Aru, Majka in Rodriguez oziroma Astana, Saxo in Katjuša, vendarle prevelik zaostanek ali jih bo 24-letni Nizozemec uspel nadoknaditi na bolj kot ne ravninskem kronometru. Slednji je pač njegov teren, o čemer govorijo štiri letošnje zmage, prav vse pa je zabeležil v vožnji na čas. Eden najboljših kronometristov tam zunaj se bo na ulicah Burgosa počutil kot doma in tu se bodo peresno lahki hribolazci počutili kot sloni v trgovini s porcelanom. Ključno pa bo, kot že rečeno, vprašanje, ali Nizozemec v uri resnice lahko nadoknadi minuto in enainpetdeset v primerjavi z Rodriguezom in Arujem.

Zmage se je včeraj veselil luksemburški veteran Frank Schleck, za katerega je bila to prva zmaga po več kot štirih letih. Starejši od bratov Schleck je bil najmočnejši član ubežne skupine, ki si je čez dan privozila že več kot dvajset minut prednosti, ubežniki pa so počasi odpadali drug za drugim in na koncu je ostal le še 35-letni član Trek Factory Racinga. Bil je to Frank Schleck v svoji najboljši podobi.