Po pravilih, ki sta jih poznala oba, sta bila kaznovana s pribitkom dveh minut. Pravila so tako napisana zato, da si ne bi ekipe pomagale med seboj in "kupovale" etape oziroma da preprečijo, da bi ultra bogata ekipa (Astana) kupila tri ekipe in bi recimo potem za enega kolesarja delalo 30 kolesarjev. Velikokrat se taka pomoč ne kaznuje, saj sodniki pogledajo stran, tokrat pa so udarili po mizi. Zakaj? Teorija je tudi, da zaradi Fabia Aruja, domačina, Italijana, ki vozi za Astano in je v boju za skupno zmago.
Dave Brailsford, športni direktor Skya, se je postavil za svojega tekmovalca in kolega, ki mu je pomagal: "Žal mi je, da sta kolesarja dobila tako strogo kazen. Nobeden od njiju si ni želel pridobiti nepoštene prednosti. Je pa ta dogodek še bolj zbližal vse v naši ekipi, tako da imamo zdaj novo moč, voljo in odločenost, da se borimo za skupno zmago na dirki. Richie in ekipa sta pripravljena. Giro bo še dolg."
URADNA OBRAZLOŽITEV
Člen 12.1.040/8.2
Nepravilna pomoč tekmovalcu druge ekipe.
Kazen: 200 CHF in dve minuti časovnega pribitka
134 Simon Clarke (Avs) Orica Greenedge
191 Richie Porte (Avs) Team Sky
Toda ali so take stvari v kolesarstvu pogoste? Andrej Hauptman, športni direktor ekipe Radenska Kuota, je povedal: "Pravilo je, da se ne sme pomagati tekmovalcu iz druge ekipe oziroma mu dati kolesa. Meni pa to ni tako posebna stvar. Prej bi bilo tako dejanje primerno za nagrado fair play. Zakaj je prišlo do tako visoke kazni, pa je lahko milijon vzrokov. Tudi takih iz ozadja, ki jih morda ne bomo nikoli izvedeli."
Pa se Hempi spomni, da bi prišlo do podobnega primera, ko je on dirkal? "Ne, ne spomnim se, da bi bila za tako dejanje kolesarja tako kaznovana. Tudi jaz sem že pomagal kolesarju kakšne druge ekipe, če sem videl, da spremljevalnega vozila njegove ekipe ni bilo blizu. In nikoli ni bilo težav, tudi če sem menjal kolo. Ne vem, ali me niso videli ali je bilo kaj drugega. Meni se zdi, da je normalno, da tekmovalcu pomagaš, če vidiš, da nima blizu svoje ekipe." Torej je pomagal in zamenjal kolo tekmovalcu iz druge ekipe? "Da, seveda. Odkar sem trener. To sem delal tudi v tujini in nikoli ni bilo težav ali kazni."
Malce drugačnega mnenja je Martin Hvastija, direktor reprezentance: "To, kar je storil Clark, je proti pravilom in se ne sme dogajati. To se normalno ne dogaja in tega ne dela nihče. Pred tremi ali štirimi leti, ko smo bili na dirki v Franciji, so tekmovale še nacionalne ekipe. Domačini so imeli A- in B-ekipo. Kolesar A-ekipe, ki je vodil, je v zadnji etapi dal zadnje kolo tekmovalcu iz B-ekipe in dobil dve minuti kazni. Zmagal je za sekundo, ne pa za dve minuti in sekundo. V pravilniku dirk je pač člen, da dobiš dve minuti kazni, če ti pomaga tekmovalec iz druge ekipe."
Morda pa bi lahko Clarkovo gesto označili kot fair play? "Ne vem. Po pravilniku pomoč ni dovoljena, in to je to." Ali to lahko primerjamo s primerom Tepeš–Prevc na zadnji tekmi v Planici? "Ne, ne moremo. To je čisto druga zgodba." Kolesarstvo je najbolj ekipni med posamičnimi športi. "Drži, popolnoma drži. Toda tokrat je pomagal kolesar iz nasprotne ekipe." Toda bil je prijatelj in rojak. "To, da je Avstralec, ne spremeni ničesar. V nogometu bi temu rekli avtogol." Lahko tudi ugibamo in rečemo, da bi bilo drugače, če bi se Clark boril za etapno zmago. "Mislim, da je to stvar trenutka. Kot je bilo videti ob Portejevi okvari, ni bilo zraven nikogar iz ekipe Sky, in potem je Clark reagiral. Zdi se mi, da sploh ni razmišljal," je končal Hvastija.
Ob razmišljanju o prijateljski gesti na Giru (vodja Orice se mora začeti spraševati, ali ima zanesljivega kolesarja, ki bo naslednjič iz sočutja spet naredil nekaj v škodo ekipe) se lahko hitro povleče vzporednico s slovenskim planiškim primerom Tepeš–Prevc. Za iste ljudi ne moreta biti hkrati junaka Tepeš in Clark. Prvi je dal na prvo mesto tekmovanje in šport, drugi prijateljstvo v škodo sebi in ekipi (lahko bi bil ob službo). Vsak ima seveda svoj prav in spoštovati moramo obe strani – le ne hkrati.
