Ob omembi slovenskega boksa, je Dejan Zavec še vedno prva asociacija. A še precej pred Zavcem je velik pečat v svetu boksa pustil nek drug boksar slovenskih korenin.
Kdo je bil na sončni strani Alp malo (po)znani legendarni boksar Fritzie Zivic, sin Hrvata in Slovenke, ki je leta 1940 pripravil eno največjih presenečenj v zgodovini boksa.
Nekdanji svetovni prvak v velterski kategoriji in član Boksarske hiše slavnih Fritzie Zivic se je rodil kot Ferdinand Henry John Zivcich (Živčić po hrvaško) v Pittsburghu. Njegov oče, Josip Živić, je prišel v Ameriko iz Bosiljeva na Hrvaškem leta 1899, kjer se je poročil z mlado Slovenko Mary Kepele. Imela sta šest otrok, od tega pet sinov, med katerimi je bilo štirje zelo uspešni bokserji.
Fritzie je bil najmlajši med njimi, že kot mladenič pa je sledil zgledu štirih starejših bratov, ki so se prav tako ukvarjali z boksom, skupaj pa so postali znani kot »Fighting Zivics«. Brata Pete in Jack, prvorojenec in drugorojenec, sta leta 1920 nastopila na olimpijskih igrah v Antwerpnu. Ko je pozneje govoril o svoji mladosti v surovi in prenatrpani Deveti četrti v Lawrencevillu, je Zivic dejal: »Ali si se moral tepsti ali pa ostati doma. Mi smo šli ven.«
V svoji boksarski karieri je premagal nekatere največje borce svojega časa, med drugim je pripravil eno največjih presenečenj v zgodovini boksa, ko je leta 1940 v Madison Square Gardnu senzacionalno premagal nepremagljivega Henryja Armstronga in mu odvzel naslov svetovnega prvaka. Veliki »Homicide Hank« je imel pred tem neverjetnih osemnajst zaporednih obramb naslova svetovnega prvaka v velterski kategoriji in vsi so pričakovali, da bo proti Zivicu brez večjih težav vpisal še devetnajsto. A razvpiti Fritzie, znan tudi kot »Hrvaški komet«, ki se je posluževal vseh možnih trikov, dovoljenih in nedovoljenih, je šokiral boksarsko javnost, ko je povsem razbil velikega Armstronga in ga v 15., zadnji rundi skoraj prisilil k predaji.
Od njega se je učil tudi veliki Sugar Ray
Morda še boljša je bila njegova predstava na »povratnem« dvoboju s Hankom Armstrongom, ko je ubranil naslov prvaka. V Madison Square Gardnu, 17. januarja 1941 je slavil s tehničnim nokavtom v dvanajsti rundi. To je bil prvi nokavt, ki ga je Armstrong doživel v svoji izjemni karieri kot večkratni prvak v različnih težnostnih kategorijah. Impresivna množica 23.190 navijačev, ki je veljala za največjo notranjo publiko, kar je kdaj videla profesionalni boksarski dvoboj, je bila priča skoraj nemočnemu Armstrongu, nekdanjemu velterskemu prvaku, ko je sodnik dvoboj prekinil po 52 sekundah dvanajste runde.
Z vsemi žavbami namazani Zivic je premagal tudi legendarnega Bika iz Bronxa Jakea LaMotto, z izbranimi besedami pa je o njem kljub umazanim potezam govoril tudi veliki Sugar Ray Robinson. Robinson je sicer dobil oba medsebojna dvoboja, je pa nekoč dejal, da se je v desetih rundah proti Zivicu naučil več kot v vseh drugih dvobojih skupaj.
Na 233 dvobojih v karieri je zabeležil 158 zmag (81 s KO), 10 remijev in 65 porazov. Umrl je po dolgi bolezni leta 1984, leta 1993 pa je bil vključen v Mednarodni boksarski hram slavnih.
