Ko je EHF pred časom napovedal revolucijo v evropskih klubskih tekmovanjih, s(m)o se v Sloveniji odkrito nadejali vrnitve v (razširjeno) ligo prvakov. Med dodatnimi osmimi prostimi mesti v njej – s sezono 2026/27 bo namesto dozdajšnjih 16 štela 24 ekip – bi se moralo najti eno za slovenskega prvaka, nam je narekovala zdrava kmečka pamet.
Ampak vendarle ni tako enostavno, vrnitev Slovenije pa ne ravno samoumevna, čeprav vseeno ni videti brezupno …
'Wildcardi', rokometa vladarji
Gospodje z Dunaja na čelu s predsednikom EHF Michaelom Wiedererjem so v the dneh razgrnili načrte glede prenovljenih evropskih tekmovanj in razložili, kdo lahko računa na igranje med elito, kdo lahko upa nanj in za koga so to pobožne želje. “To je žalosten dan za naš šport. Nadaljujemo z wildcardi (posebnimi povabili, op. p.) … Tak sistem enostavno ni fer,” je zadevo pokomentiral znani rokometni vplivnež, nekoč igralec danskega prvoligaša, nato novinar Rasmus Boysen.
Torej. V ligi prvakov bo od naslednje sezone nastopalo 24 ekip, ki bodo s tekmovanjem začele v šestih predtekmovalnih skupinah s po štirimi; po najboljši dve ekipi iz vsake od skupin se bodo nato uvrstile v glavni del z dvema skupinama s po šestimi, tretje- in četrtouvrščeni v predtekmovanju bodo z evropskim udejstvovanjem nadaljevali v evropski ligi.
Samo v desetih državah že danes z gotovostjo vedo, da bodo njihovi prvaki v naslednji sezoni igrali v ligi prvakov. Mesto v njej imajo namreč zagotovljeni prvaki desetih najmočnejših lig po jakostni lestvici (lige prvakov) EHF, to so Nemčija, Španija, Francija, Danska, Poljska, Madžarska, Romunija, Portugalska, Hrvaška in Norveška.
Naslednjih (največ) osem mest bo EHF razdelil med podprvake iz omenjenih ‘top 10’ državnih prvenstev; po vsej verjetnosti bosta iz prej naštetih nacij izvisela le dva podprvaka, morda trije.
Slovenci za eno šestih ali sedmih še prostih mest
Tako za vse ostale ostane še šest, morda sedem prostih mest, ki jih bo Evropska rokometna zveza zapolnila s posebnimi povabil, t. i. wildcardi. Pri čemer lahko dva pripadeta osvajalcu lige prvakov in evropske lige, če si ga ne priigrata že po zgornjih kriterijih.
Obenem EHF dopušča revolucionarno možnost, da wildcard podeli klubu, ki ne prihaja iz evropskega kontinenta. “Money, money, money, must be funny, In the rich man's world,” se zna napev Abbine uspešnice vrteti nekje v ozadju, ko bodo na Dunaj sprejemali odločitve, koga povabiti med elito iz Egipta, Savdske Arabije, Združenih Arabskih Emiratov …
V ligi prvakov bo pod črto vsega prostora za največ tri ekipe iz ene države. Če bi torej, hipotetično, berlinski Füchse v tej sezoni osvojil ligo prvakov, Flensburg evropsko ligo, v bundesligi pa bi slavil Magdeburg pred Kielom, bi eden od naštetih ostal brez mesta med elito. Verjetno Flensburg ali Kiel ...
Kakšne so možnosti, da bi imela enega predstavnika tudi Slovenija? Če bi sodili (le) po novi jakostni lestvici EHF, ki upošteva rezultate iz lige prvakov v sezonah 2022/23, 2023/24 and 2024/25 in bo veljala za sezono 2026/27, bi bodočemu slovenskemu prvaku z EHF zagotovo poslali povabilo. A to ne bo glavni kriterij pri odločanju, niti približno ne.
Pri treh od petih kriterijev v težavah
»EHF trenutno najbolj upošteva prizorišče (dvorano oziroma njeno ustreznost, op. p.), obisk tekem, televizijski trg v dotični državi, rezultate v prejšnjih sezonah in kompetence kluba na področju produktnega vodenja in digitalizacije. To je osnova, na kateri bodo spomladi 2026 postavljeni kriteriji, ki jih bo treba za vključitev v ligo prvakov izpolnjevati na zahtevani ravni,« je predsednik EHF Michael Wiederer pojasnil, kako bodo na Dunaju izbirali (preostale) udeležence najelitnejšega evr…, pardon, svetovnega tekmovanja.
Vsaj pri treh točkah Sloveniji ne kaže prav dobro, potem ko si je odločilno tekmo Slovana za napredovanje v glavni del evropske lige v Stožicah denimo ogledal 501 gledalec, pa še to je bila večja številka od pričakovanj; ko televizijski prenosi evropskih tekem niti približno niti ne dosežejo vseh slovenskih gospodinjstev niti v doseženih gospodinjstvih rokomet ni najbolj priljubljen šport; ko sta naša paradna konja v zadnjih dveh sezonah Slovan in Gorenje izpadla že po predtekmovanju evropske lige, Celje pa je (zadnjo) sezono lige prvakov pred tem končalo brez ene same osvojene točke.
Kdo so konkurenti slovenskega prvaka?
Ko bodo odločevalci izbirali kandidate za wildcarde in pogledali jakostno lestvico EHF za evropsko ligo, bodo pred sedemnajstouvrščeno Slovenijo med drugimi našli Švico, Švedsko, Islandijo, Ukrajino, Srbijo, Makedonijo in Slovaško.
Konkurenti slovenskega prvaka bodo torej (tudi) klubi, kot so: Kriens-Luzern, ki je s slovenske gore listom Nikom Tomincem v pisarni pokazal visoke ambicije z nakupom Nikole Bilyka, oziroma Kadetten Schaffhausen, če bo ubranil naslov švicarskega prvaka; letošnji udeleženec lige prvakov Pelister iz Bitole oziroma skopski Vardar, ki se z odmevnimi okrepitvami očitno vrača na velika vrata; Kristianstad, ki se je v nasprotju s Slovanom uvrstil v glavni del evropske lige; Motor iz Zaporožja; Vojvodina; Tatran Prešov …
Potem so tu še klubi z drugih celin na čelu z Al Ahlyjem ali Zamalekom iz domovine zdajšnjega predsednika Mednarodne zveze, ki ga bo Franjo Bobinac na volilnem kongresu 21. decembra sicer poskušal 'vreči' s prestola. Vedno obstaja tudi možnost, da se čez noč na Bližnjem vzhodu pojavi šejk, ki bi si zaželel svoje igračke med rokometno elito, kot se je zgodilo pri košarkarskem evroligašu Dubaiju.
Se pravi ni kar samoumevno, da se bo v Sloveniji po dveh sezonah odsotnosti znova igrala liga prvakov, to smo menda že zapisali. Je pa upanje za to vseeno večje, kot je bilo pred letošnjo sezono, ko so Slovanovo prošnjo za prestop iz evropske lige med elito na Dunaju vrgli v koš za smeti. Glede na nato prikazano v evropski ligi sicer verjetno kar upravičeno …
