Zanimanja za boks v Portorožu je trenutno zelo veliko, v klubu pa imajo zavidljive rezultate na tekmovalnem področju. Nikola Juretić pravi, da je bila Istra vedno povezana z boksom: "Vsi poznamo legendarnega, zdaj že preminulega jugoslovanskega šampiona Mateja Parlova iz hrvaškega Pulja, marsikdo pa ne ve, da je bil v Izoli rojen še živeči italijanski boksarski velikan Giovanni Nino Benvenuti. Očitno je na področju Istre dobro ozračje za nadaljevanje boksarske tradicije."
Zadnjih sedem let v BK Portorož jasno nakazujete, da se z delom in vizijo lahko ponovno rodijo uspešne zgodbe. Kako se je začelo?
Jaz sem boksal v Trstu za klub SPT Pino Culot. Omenjeni klub je bil takrat zame najbližji. V Sloveniji mi je bila najbližja opcija v Ljubljani. Službeno sem opravljal delo potapljača, nekega dne pa je v službeno skladišče prišel fant, ki me je vprašal, ali bi ga lahko naučil osnov boksa. Takrat sem imel le eno boksarsko vrečo. S časom smo širili prostore in še v istem letu smo nato ustanovili klub. Dobro smo delali in v letu 2014 smo imeli že tri državne prvake. Naslovi državnih prvakov so se nadaljevali. Pred obdobjem boksa sem se poklicno ukvarjal s potapljaško dejavnostjo, zdaj pa sem se v celoti posvetil portoroškemu klubu, saj menim, da pri resnem delu v tekmovalnem boksu ni prostora za polovičarstvo. Okolje je naš klub in boks je kot športno dejavnost zelo dobro sprejelo, dokaz je odziv občinstva, ki naše boksarske dogodke napolni do zadnjega stola.
Katere izmed vaših varovancev bi lahko izpostavili na tekmovalni ravni?
Trenutno sta naša najboljša boksarja Tadej Černoga, naš edini boksar z mednarodno kategorizacijo, in Patrik Remištar, sicer še zelo mlad boksar, ki pa že kaže pravi potencial. Oba sta tudi domačina iz občine Piran. Seveda imamo še veliko potenciala v ostalih borkah in borcih. Vsi od tekmovalcev se zavedajo, da ring ne dopušča nepripravljenosti in vedno pokaže, kdo je v danem trenutku boljši. Pomembne bodo olimpijske kvalifikacije za Tadeja, evropsko prvenstvo pa za Patrika. Pomembno je seveda, da se prikažemo v najboljši luči v slovenski ligi in na izbranih turnirjih v tem delu Evrope.
Kakšno je trenutno stanje v klubu v povezavi z BZS? Ali sodelujete tudi z bližnjimi klubi ob obali Jadranskega morja?
Naš klub šteje 150 članov, redno aktivnih je 70. Vse več je tudi ženskih predstavnic, ki odkrivajo strast do boksa. Želim si, da se kadrovsko razširimo na trenerskem področju, saj sem v normalnih časih zaradi tekmovanj in priprav odsoten dobra dva meseca na leto. Dobro je naše sodelovanje z Občino Piran. Treba je omeniti partnerstva s sponzorji, ki nam pomagajo pri realizaciji letnih projektov na tekmovalnem področju ter ob organizaciji dogodkov pri nas. Najpomembnejši šport pri nas je jadranje s številnimi odmevnimi rezultati, boks pa je zagotovo med prvimi tremi, kar nam daje tudi navdih za prihodnost. Želim si predvsem dobrega odnosa in dela z BZS, saj je dobre temelje sodelovanja naredil že nekdanji predsednik Sašo Pučko. Boks v Sloveniji je v porastu, zavedam pa se, da nas vse skupaj v klubih in na zvezi čaka še veliko dela in sodelovanja na organizacijskem in strokovnem področju. Dobro sodelujemo tudi s klubi na Hrvaškem, predvsem s kluboma z Reke in iz Pulja, v Italiji pa redno s Trstom in s klubi vse do Benetk. Vsi se zavedamo, da si moremo pomagati pri sparingih in prisotnosti na turnirjih. Italija in Hrvaška sta uspešni boksarski naciji in za nas je pomembno, da se lahko v ringu pomerimo z njimi. Za zdaj smo vsi zadovoljni s sodelovanjem, saj klubi nimajo vedno na voljo treh kakovostnih boksarjev v kategoriji. Zaradi situacije s korono pa je težko načrtovati aktivnosti in žal ne moremo preveč obljubljati za prihodnje obdobje.
MISLI IZ BOKSA
"Šampion je nekdo, ki vstane tudi, ko ne more."
Jack Dempsey
Kdaj prihaja čas za prestop v profesionalni boks pri Černogi in ostalih naših boksarjih?
Tadej se bo z dobrim delom hitro pojavil tudi na profesionalni ravni, je pa veliko odvisno od olimpijskih kvalifikacij. Res je, da je v Sloveniji kar nekaj pravega potenciala, ki pa potrebuje določeno kilometrino. Verjamem, da zaradi prestopa na profesionalno raven ni treba takoj v tujino, saj se v slovenskih klubih dobro dela. Vse potrebuje svoj čas za nabiranje izkušenj in rast, da se tekmovalka ali tekmovalec prebije do kakovostnejših nasprotnikov.
Kaj svetujete mladim boksarjem in njihovim staršem?
Lahko jih povabim v naš center, da se spoznajo s svetom boksa. Vsak si lahko ustvari svojo sliko in na podlagi nekaj treningov odloči, kaj je zanj najboljše. Nisem še naletel na problematične starše, pomembno pa jim je že v začetku predstaviti celotno sliko o boksu in jim vedno pustiti odprta vrata, da vidijo, kaj in kako delamo. V boksu se dela sistematično. V začetku niti ni fizičnih kontaktov, pozneje se mlade boksarje pravilno in postopoma usmerja. Najprej so krajše runde, obvezna je uporaba zaščitnih čelad, sodniki pravočasno zaustavijo dvoboje, nato se dodajajo runde in se vse bolj poglabljamo v boksarske izzive.
Ima tudi rekreativni boks prihodnost v Portorožu in ali obstaja tudi kakšna povezava z razvojem športnega turizma na boksarskem področju?
Dekleta in fantje imajo možnosti za dober trening boksa, kar je najpomembnejše. Zanimanja za boksarsko rekreacijo je veliko in za trening boksa nismo nikoli prestari. Fizični trening pomaga ljudem do boljšega počutja in večjega zadovoljstva v življenju. V Portorož na dopust pogosto prihajajo tuji in domači boksarji, ki pa ga kombinirajo s treningom v naših prostorih.
