Ljubljanskemu bombarderju laskava nagrada – razglašen za najboljšega Slovenca

Osebni arhiv Gregorja Škrjanca

V športni dvorani v Slovenskih Konjicah se je minuli vikend zbrala smetana slovenskega boksa in predstavniki Hrvaške, Srbije, Romunije, Nemčije in Monaka. »Tadej Černoga, Andrej Baković, Aljaž Venko, Marko Makovec, Denis Lazar, Gal Šmid, Luka Mejač in Denis Lazar« borce, ki so zastopali slovenske barve, našteje Gregor Škrjanec, ki se je ta vikend boril v kategoriji do 91 kilogramov. Le enkrat in le eno rundo.

• Najprej je bil neviden, a ko ga je 2-krat spravil na tla: »Hello Slovenia, how are you?«

Pokal za najboljšega

27-letni Ljubljančan je član slovenske boksarske reprezentance. Enega najvidnejših uspehov je dosegel maja letos, ko je na turnirju Golden Belt v Romuniji dosegel tretje mesto.

Priprav brez pravih sparing partnerjev ni. Še enkrat več se je v tem oziru izkazal Dejvis Svilar, prav tako član Boksarskega kluba Chagi.

Varovanec trenerja Mladena Frljića in član ljubljanskega boksarskega kluba Chagi je borbo z nemškim predstavnikom Mendinom Gaxherrijem »predčasno končal v prvi rundi s prekinitvijo« (ker so bili v njegovi kategoriji le trije borci, se je po žrebu uvrstil neposredno v finale). Za laike gotovo ne najbolj vznemirljiv opis terja dodatno razlago: »Zadel sem ga v jetra. Takoj sem videl, ko sem povezal leva-desna-leva, koliko je ura,« razloži Škrjanec. V tistem je v ring priletela brisača in borba je bila končana – torej »predčasno v prvi rundi s prekinitvijo«. Prej se mu to še ni zgodilo.

Osebni arhiv Gregorja Škrjanca

Podrobnost ni ušla niti športni redakciji na nacionalki. Tako je bilo v včerajšnjem prispevku ob 22. uri mogoče slišati, da je bila Škrjančeva zmaga od petih slovenskih v sedmih kategorijah najprepričljivejša. Po borbi je v mikrofon povedal, da v sebe zaradi dobrih treningov niti malo ni dvomil pa še trener Frljić si je zanj vzel »veliko časa«.

Škrjanec si je s prikazanim prislužil pokal za najboljšega slovenskega borca.

Utrjevanje vezi

Ljubljančan poudarja, da je bil turnir tudi dobra priložnost za druženje med reprezentanti, bolj utrjene vezi pa še kako pridejo v prav, ko so »tujci v tuji deželi«.

Še enkrat več ga je iz publike vzpodbujal oče Rado Škrjanec. In tudi tokrat je Gregor »nosil barve« svojih sponzorjev, za katere pravi, da brez njih ne bi šlo: to so BTC City, Obeliks Varovanje, Avto Lesce in Penzion Kovač iz Radovljice. Posebna zahvala gre tudi Mestni občini Ljubljana.

Njegovo oko je ujelo tudi Tadijo Kačarja, ki je na poletnih olimpijskih igrah v Montrealu leta 1976 Jugoslaviji prinesel srebrno medaljo v polsrednji kategoriji. Škrjanec je srečanje ovekovečil s fotografijami.

Lahkih ni

Kam ga zdaj vodi pot? 24. novembra se v družbi reprezentančnih kolegov in selektorja Slobodana Anđelića odpravlja na tekmovanje za Zlato rokavico v Beograd. A ta turnir »ne bo lahek«, je nekdo pripomnil. »Kateri pa je?« se je ob tem pridušal Škrjančev trener Frljić. »Kateri pa je,« je njegove besede ponovil Škrjanec.