Obama: Ali je bil največji. In pika

Cassius Clay je leta 1964 spremenil ime v Mohamed Ali in s tem tudi vero potem, ko je zaslovel z zmago proti Sonnyju Listonu za naslov svetovnega prvaka težke kategorije, ko je bil star le 22 let.

Razložil je, da zapušča krščansko vero, ker je ta predolgo časa tlačila njegovo ljudstvo (temnopolte Američane). To so bili času boja za državljanske pravice, ki jih je v ZDA vodil krščanski pastor Martin Luther King mlajši, Ali pa se je pridružil militantni veji gibanja Islamska nacija.

Z oblastmi je prišel navzkriž leta 1967, ko so ga na vojaškem žrebu nanovačili za služenje, kar je tedaj pomenilo odhod v Vietnam. "Zakaj bi šel pobijat brate, temne, lačne in revne ljudi za veliko mogočno Ameriko? Nikoli me niso klical črnuh, linčali, name naščuvali pse, oropali državnosti, posilili mamo ali ubili očeta," je izjavil, nakar so mu vzeli boksarsko dovoljenje in obsodili zaradi izmikanja vpoklicu.

"Bil je največji in pika. Če si ga vprašal, ti je to tudi povedal," je sporočil Obama in dodal, da je bila razlika med njim in drugimi, ki so menili podobno o sebi ta, da se je večina ljudi strinjala z njim.

Obama je izrazil hvaležnost, da sta ga z Michelle imela priložnost poznati vsaj za kratek čas. "Poznal sem ga ne le kot veščega poeta mikrofona in borca v ringu, ampak tudi kot človeka, ki se je boril za to, kar je prav. Seveda ni bil popoln. Včasih je bil brezskrben z besedami, poln nasprotij, vendar mu je čudoviti, nalezljivi ter nedolžni duh zagotovil veliko več privržencev kot nasprotnikov."

Mohamed Ali je v ringu zmagoval, pa tudi izgubljal, vedno pa je znal zabavati oziroma strašiti ali iti ljudem na živce s svojim nastopaštvom, ki je bilo le igra. Beli Američani ga zato tiho primerjajo s sedanjim republikanskim predsedniškim kandidatom Donaldom Trumpom.

Tega je Ali posredno kritiziral, ko je milijarder prišel na dan z idejo prepovedi vstopa muslimanom v ZDA. Ali je sporočil, da pravi muslimani vedo, da je surovo nasilje islamskih bojevnikov proti veri, politični voditelji pa bi morali skrbeti za razumevanje islama. V mladosti pa je navduševal z izjavami, ki so šle v zgodovino.

Pred slavnim dvobojem z Georgem Foremanom leta 1974 v takratni afriški državi Zaire (Kongo), ki je dobil ime "Ravs v džungli" je dejal, da bo lebdel kot metulj, pičil kot čebela in njegove roke ne bodo mogle zadeti tistega, česar njegove oči ne bodo videle. Še bolj je ostala v spominu njegova izjava, da je tako hiter, da ko ugasne luč v hotelski sobi, pride v posteljo, še preden je v sobi temno.

Leta 1971 ga je kljub bahanju potolkel Joe Fraizer, s katerim sta se potem spet pomerila leta 1975 na dvoboju imenovanem "Srhljivka v Manili" na Filipinih. Ali je zmagal s tehničnim knockoutom v 15. rundi in po dvoboju ga je zapustil njegov znameniti bahaški slog. Fraizerja je imenoval za največjega boksarja vseh časov in dejal, da še nikoli doslej ni bil tako blizu smrti.

V naslednjih letih je imel še nekaj dvobojev, leta 1979 pa naznanil svojo upokojitev. Zaradi poplave udarcev v glavo so mu v 80. letih postavili diagnozo Parkinsonove bolezni, katere posledice si je lahko svet ogledal v živo leta 1996, ko je prižgal olimpijski ogenj v Atlanti.

Ali je v starih letih postal aktivist za mir in razumevanje po svetu kot glasnik miru ZN od leta 1998. Takrat se je že težko premikal, še težje pa je kaj povedal, kar je bila za športnika, ki je razen s svojimi veščinami navduševal svet tudi z besedami, velika tragedija. "Ali ni bil le legendarni boksar, ampak svetovni prvak za enakopravnost in mir," je sporočil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon ob izrazu sožalja.

Mohamed Ali je bil zadnja leta pogosto v bolnišnici, nazadnje pa se je lani zdravil zaradi hudega vnetja sečevoda. Po razgibanem življenju se je leta 1968 poročil s četrto soprogo Lonnie, s katero sta živela v okolici Phoenixa. V petek so ga v bolnišnici obiskale njegove hčere, med njimi boksarka Laila Ali, ki je na Facebooku objavila fotografijo očeta z njeno hčerko.

Mohamed Ali se je rodil leta 1942 v Louisvillu v Kentuckyju, umrl pa je danes zjutraj v bolnišnici v Scottsdalu v Arizoni.