Eden izmed borcev, ki v kikboksu in tudi tajskem boksu sodijo med najboljše v Evropi, je gotovo Mirko Vorkapić. Novomeščan je tokrat sicer moral priznati premoč Hrvatu Teu Mikeliću, česar pa si ne žene posebej k srcu: "Če bi zmagal, niti ne bi veliko pridobil. Mikelić je na lestvici Glory rangiran na 16. mestu, medtem ko mene tam ni, saj v tem tekmovanju nisem nastopal. Sem pa že prej dokazal, da zagotovo sodim med 20 najboljših borcev na svetu, saj sem premagoval tudi višje uvrščene borce na tej lestvici. Res je, da sem v mednarodnem merilu bolj znan od Mikelića, zato je njemu ta zmaga prinesla nekoliko več, čeprav po drugi strani spet manj, ker je zmagal zaradi moje poškodbe očesa, po kateri je sodnik prekinil dvoboj."
Večer, imenovan Fight Channel, je v Tivoli privabil približno dva tisoč gledalcev, kar je manj od pričakovanj. Tudi po mnenju Mirka, sicer študenta novinarstva, sta glavna razloga za slabši obisk cena vstopnic, te so se gibale med 20 in 40 evri, in slovenska miselnost: "Vstopnice so zagotovo predrage, sploh v primerjavi z vstopnicami na enakih prireditvah v Skopju in Osijeku. Zdi se mi, da je bila v Skopju vstopnica šest evrov, v Osijeku pa tudi manj kot deset. To je pri obisku gotovo igralo določeno vlogo. Zanimanje za ta dogodek je bilo prisotno in ob nižji ceni vstopnic bi zagotovo prišlo več ljudi. Druga stvar je gotovo vprašanje miselnosti. Na spletnih straneh ljudje včasih pišejo ignorantske neumnosti, da smo nasilni. Po drugi strani je za vse sprejemljivo vreči se s skakalnice 400 metrov v globino. Smučarske skoke in polete imam rad, a zame je nekaj takšnega popolnoma divje."
Kot ugotavlja Mirko, je v miselnosti določenih Slovencev še vedno zasidrano, da je to, kar počne, za južnjake in za divjake. "Pri tem niti ne gre samo za 'južne brate'. Če lahko na razvitem zahodu, kot denimo v ZDA, po katerih se zgledujemo, takšne borbe cvetijo na polno, pri nas pa je to nasilje, je to milo rečeno smešno. Gre torej za slovenski kompleks," je prepričan Mirko.
Hrvati jih bolj spoštujejo
Odmevno zmago je v Ljubljani dosegel 21-letni Metličan Samo Petje, ki je z nokavtom že v prvi rundi ugnal neugodnega Nizozemca Kevina Hesselinga. Z njo si je izboril možnost, da se bo 20. septembra, ko bo najboljše borce v razredu K-1, tokrat tudi tiste najboljše z lestvice Glory, spet gostila Ljubljana, navijačem predstavil še v dvorani Stožice, kjer naj bi se boril za prvaka organizacije FSI. Mogoče je celo, da se bosta poleti z Mirkom Vorkapićem udarila med seboj, zmagovalec pa bo dobil priložnost nastopiti na tem turnirju.
Tudi Samo je bil nad obiskom v Tivoliju nekoliko razočaran: "To je bil največji tovrstni dogodek na slovenskih tleh. Tam smo bili vsi, ki v Sloveniji nekaj veljamo, tako v MMA kot v K-1, zato sem pričakoval, da bo dvorana polna. Morda je vplival na to tudi televizijski prenos na komercialnih televizijah na Hrvaškem, tam celo na dveh, in v Bosni, pa tudi na Fight Channelu. Verjetno so svoje naredile tudi visoke cene vstopnic."
Tudi Samo ni navdušen nad tem, kakšno veljavo imajo borilne veščine v slovenskem prostoru. "Iz lastne izkušnje, ko sem tri leta treniral na Hrvaškem, lahko povem, da ta šport tam precej bolj spoštujejo kot pri nas. Kakovost imamo v Sloveniji praktično isto, morda celo boljšo. Na svetovnih in evropskih lestvicah sta bila Franci Grajš in Miran Fabjan uvrščena povsem pri vrhu. Kot prvi Slovenec sem nastopil tako na Gloryju kot na K-1. Nastop na Gloryju so sanje vsakega borca, in to si štejem tudi kot svoj največji dosežek," Samu uspeh, ko je marca v Zagrebu na turnirju najmočnejše kategorije K-1 z nokavtom v prvi rundi ugnal Avstrijca albanskih korenin Lirima Ahmetija, pomeni več kot naslov evropskega prvaka v tajskem boksu, ki si ga je decembra izboril v Trstu po zmagi nad domačinom Damianom Pellizzonom.
