Atletika mi je v življenje prinesla tudi moža - najhitrejša Slovenka maha v slovo

Tega leta je 35-letna atletinja zmagala tudi na evropskih igrah v Minsku na 100 m. Na evropskem dvoranskem prvenstvu v Glasgowu je bila šesta na 60 m, mesto višje pa leta 2021 v poljskem Torunu.

"Atletika mi je v življenje prinesla ogromno, med drugim sem na stadionu v ekipi spoznala tudi moža, pridobila štipendijo za študij v Ameriki, ogromno prepotovala in doživela, odkrivala kulture, spoznala različne ljudi po vsem svetu," je dve desetletji strnila Mihalinec Zidar.

Shodila je z revijo Odbojka. "Kar ni naključje, saj sta bila oba starša odlična odbojkarja in se s tem športom profesionalno ukvarjala večino moje mladosti. Tudi sama sem najprej začela s treningi odbojke. Z atletiko sem se začela ukvarjati v osmem razredu osnovne šole, ko je moj talent prepoznala učiteljica športne vzgoje Mira Janžovnik."

Bila je tudi hitrejša od večine fantov. "Kljub temu, da je bila staršema atletika precej tuja sta me odpeljala na atletski stadion v Velenje, kjer sem že na prvem treningu spoznala svojega prvega trenerja Borisa Šalamona. Bil je navdušen nad mojo hitrostjo, čeprav, kot je dejal, 'še niti nisem znala teči'."

Obiskovala je športni oddelek 1. gimnazije v Celju, kjer je imela odlične pogoje za usklajevanje šole in treningov. Prve odmevnejše rezultate je dosegla v celjskem Kladivarju. "Tam sem leta 2008 prvič prišla blizu normi za veliko člansko tekmovanje, za šest stotink sem zgrešila takratno normo B za OI v Pekingu."

V mlajših kategorijah je postavljala državne rekorde (60, 100 in 200 m), njen v mlajši mladinski kategoriji na 100 m še vedno velja (11,72). V Kranju je prvič tekmovala za reprezentanco na mladinskih igrah treh dežel leta 2004 v prvem letu treningov atletike.

Članska državna prvakinja je prvič postala leta 2008 v dvorani (7,42). Skupno je osvojila prek 20 naslovov državne prvakinje. Za člansko reprezentanco je prvič nastopila leta 2006, v štafeti na takratni izvedbi sedanjega ekipnega prvenstva, ki je bilo v Solunu.

Po končani srednji šoli je dobila več ponudb za študij v ZDA in na Univerzi Nebraska Omaha študirala in tekmovala pet let. "Izbrala sem študij komunikologije - odnosi z javnostmi in oglaševanje, poleg rednega študija sem opravljala pripravništva iz tega področja in kot študentka delala v fitnesu."

V času študija v ZDA rezultatsko ni napredovala, temu so botrovale tudi zdravstvene težave, zaradi katerih je tudi izpustila tekmovalno sezono. "Zato sem vpisala še študij španščine in se leta 2013 iz ZDA vrnila z dvema diplomama."

Potem je začela sodelovati z zadnjim trenerjem, Srdjanom Djordjevičem, ki ji je pomagal že zadnjih nekaj mesecev študija v Omahi. Po vrnitvi v Slovenijo se je preselila v Ljubljano in se že naslednjo sezono uvrstila na EP v Zürichu.

Konec leta 2015 jo je ustavila poškodba ahilove tetive, zaradi katere je morala oktobra 2017 na operacijo. Po dolgotrajnem okrevanju, ko si je nabirala tudi izkušnje za delo z mediji, se je leta 2019 uspešno vrnila in imela tudi najuspešnejšo sezono.

Bila je šesta na EP v dvorani, osvojila je zlato na evropskih igrah, zmagala na mitingu v Zagrebu, bila v polfinalu z 12. mestom na SP Dohi na 200 m, osvojila zlato na svetovnih vojaških igrah, vse z osebnimi rekordi. Ko je bila na vrhuncu, je sledilo zanjo najtežje obdobje v karieri, zaradi pandemije covida-19 so bile prestavljene OI. Po dvoranski sezoni pa so se pojavile težave z ahilovo tetivo.

Po tisti olimpijski sezoni se je odločila za materinstvo, a z jasnim ciljem, da se bo vrnila na tekmovanja. Tako je leto dni po porodu že tekmovala in se ob koncu sezone 2023 vrnila na raven iz leta 2021.

"Pri vrnitvi po porodu je bila ključna podpora moža Luke in domačih, hčerka Zara je bila do njenega šestega meseca z mano na vsakem treningu. Ko je postala bolj aktivna, sta pomagali predvsem obe babici, da sem lahko trenirala. Na priprave smo hodili v družinski zasedbi."

Njen velik cilj ob ponovni vrnitvi je bil nastop na še tretjih OI, a se ji je Pariz 2024 izmuznil, v veliki meri zaradi poškodbe na začetku sezone. Začela je razmišljati o drugi karieri, se izobraževala in pripravljala delavnice o javnem nastopanju za mlajše športnike ter v začetku letošnjega leta dobila priložnost sodelovanja na Olimpijskem komiteju Slovenije.

"Tekmovala sem na dvoranskem EP in SP, večale pa so se tudi obveznosti v službi, kjer od aprila opravljam osemurni delovnik. V veliko čast in veselje mi je bilo, da sem se uvrstila v reprezentanco in v teku na 200 m ter štafeti nastopila na ekipnem EP v Mariboru."

Poleg doseženih časov in dveh nastopov na olimpijskih igrah pa je še bolj ponosna na to, koliko let je vztrajala na vrhunski ravni. "Pri tem sem se večkrat po številnih prekinitvah in težavah (študij, operacija, nosečnost) vrnila na najvišjo raven. Enako sem ponosna tudi na to, da sem na večini največjih tekmovanj odtekla osebne rekorde ali najboljši izid sezone. Veliko zaslug za to pripisujem tudi dobremu sodelovanju in zaupanju v trenerja Djordjevića," je zaključila Mihalinec Zidar.